Ljubljanske zelenice so v času vročine videti nekoliko drugače kot običajno. Trave ne kosijo, pod nekaterimi drevesi se že nabira suho listje, mestne službe pa posebno pozornost namenjajo zalivanju mladega drevja.
Kdor se te dni sprehaja po Ljubljani, lahko hitro opazi posledice visokih temperatur. Na nekaterih mestnih površinah je trava višja kot običajno, pod drevesi pa se že pojavljajo kupi rjavega in suhega listja.
Prizor je nekoliko nenavaden za avgust, vendar v Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da gre pri skrbi za mestno zelenje v času vročine za premišljene ukrepe.
Med drugim so začasno ustavili košnjo javnih zelenic. S košnjo bodo nadaljevali po prvem dežju.
Zakaj Ljubljana v vročini ne kosi trave?
Razlog ni v tem, da bi mesto na zelenice pozabilo. Prav nasprotno.
Višja trava v obdobju visokih temperatur pomaga zadrževati vlago in hladiti tla. S tem se zmanjšuje njihovo izsuševanje. Hkrati so na nepokošenih oziroma manj pogosto pokošenih površinah lahko prisotne cvetoče rastline, ki predstavljajo vir hrane za opraševalce.
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je premor s košnjo v vročinskih valovih boljši tudi za samo trato.
»Trata v času vročine niža temperaturo zemlje in preprečuje njeno izsuševanje, hkrati pa je hrana za opraševalce, saj vedno vsaj nekaj cveti.«
Ko bo sledil prvi dež, bodo s košnjo ponovno nadaljevali.
Pod drevesi že listje, kot bi bila jesen
Še bolj nenavaden prizor je mogoče opaziti pod nekaterimi drevesi. V času, ko bi pričakovali bujno zelenje, se na pločnikih in ob cestah že nabira rjavo listje.
Vročina in pomanjkanje vode lahko drevesom povzročita velik stres. Pri tem pa velja pomembno opozorilo: porjavelo ali odpadlo listje še ne pomeni nujno, da je drevo propadlo.
Drevo se lahko na neugodne razmere odzove tudi tako, da del listov predčasno odvrže in s tem zmanjša izgubo vode.
V mestnem okolju so razmere za drevesa lahko še zahtevnejše. Asfalt in beton dodatno segrevata okolico, tla pa so pogosto bolj zbita, koreninski prostor pa omejen.
Mlada drevesa so najbolj ranljiva
Prav zato v Mestni občini Ljubljana v vročih dneh posebno pozornost namenjajo mlademu mestnemu drevju.
Mlada drevesa še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema, da bi lahko sama učinkovito dosegala globlje zaloge vode. V obdobju visokih temperatur so zato bolj izpostavljena sušnemu stresu.
»Mladi drevesni koreninski sistemi še niso dovolj razvejani in globoki, da bi sami dosegli podtalnico, zato so mlada drevesa v vročini najbolj ranljiva in izpostavljena sušnemu stresu.«
Z rednim zalivanjem želijo preprečiti njihovo izsušitev in jim pomagati preživeti najbolj zahtevne dele vročinskega obdobja.
To je tudi razlog, zakaj lahko v mestu v času največje vročine opazimo ekipe, ki zalivajo prav mlada drevesa.
Tudi doma lahko voda neopazno odteka
Vročina pa ne pomeni več skrbi za vodo samo za mestne službe. Zaradi visokih temperatur tudi prebivalci pogosteje zalivajo vrtove, trate in druge zunanje površine.
Na občini zato opozarjajo tudi na domače namakalne sisteme.
Poškodovana cev, netesna spojka, okvarjen ventil ali napačna nastavitev sistema lahko povzročijo precejšnjo izgubo vode, ne da bi lastnik težavo takoj opazil.
»Težave na žalost pogosto opazimo šele ob prejemu računa oziroma ob nenadnem povečanju porabe vode na vodomeru.«
Zato priporočajo, da uporabniki svoje zalivalne sisteme redno preverjajo.
Pregledati je treba predvsem cevi, spojke in ventile, pozornost pa nameniti tudi nenavadnim spremembam porabe vode. Posebej priporočljiv je pregled po daljšem obdobju, ko sistema nismo uporabljali, ali po večjih posegih na vrtu.
Nekaj minut pregleda lahko prepreči nepotrebno izgubo vode
Če se zalivanje zaradi vročine poveča, se poveča tudi možnost, da morebitna napaka na sistemu ostane dlje časa neopažena.
Zato je smiselno občasno preveriti, ali voda res prihaja do mest, kjer jo želimo, ali pa morda odteka skozi poškodovano cev oziroma netesen spoj.
Spremljanje vodomera je pri tem eden najpreprostejših načinov, kako opaziti nenavadno porabo.
Voda je v vročih dneh še posebej dragocena, zato je pravočasno odkrivanje puščanj pomembno tako zaradi varovanja pitne vode kot tudi zaradi stroškov.
Ljubljana se na vročino odziva drugače
Letošnja podoba mesta zato prinaša nekoliko nenavadne prizore. Trava ostaja višja, pod nekaterimi drevesi se že nabira suho listje, mlada drevesa pa dobivajo dodatno vodo.
Na prvi pogled je lahko videti, kot da je mesto z zelenjem manj urejeno kot običajno. V resnici gre za drugačen način skrbi zanj v času ekstremnih temperatur.
Manj košnje, več zadrževanja vlage in več pozornosti pri zalivanju – tudi tako se Ljubljana prilagaja vročini.
Ko bo prišel prvi dež, se bo košnja zelenic nadaljevala. Do takrat pa bo pogled na ljubljanske zelenice in drevesa verjetno še naprej nekoliko bolj poletno-jesenski, kot bi pričakovali sredi avgusta.
