Julijana Žibert in Janez Koželj (foto: Bobo)
Ljubljanainfo
Pet, 12.4.2024 14:05
Najvišja priznanja mesta vsako leto podelijo na slavnostni seji Mestnega sveta MOL na Ljubljanskem gradu ob 9. maju, prazniku Ljubljane.

Na seji 22. aprila bodo ljubljanski mestni svetniki odločali tudi o podelitvi občinskih nagrad in plaket ter nazivov častna meščanka in častni občan. Komisija za priznanja Mestne občine Ljubljana (MOL) predlaga dva svetnika z Liste Zorana Jankovića, Julijano Žibert in Janeza Koželja, nekdanjega podžupana in mestnega arhitekta.  

Lansko leto sta laskavi naziv častna meščanka in častni meščan prejela poetka Elza Budau za njena izjemna besedila popevk in šansonov, in arhitekt dr. Stanku Kristl za njegovo raziskovalno-arhitekturna delo.

Elza Budau je postala častna meščanka lansko leto. Foto: Bobo

Komisija je letos obravnavala pet kandidatov. Naziv častni meščan je najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana, ki ga ta podeljuje posameznikom, »ki so izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj MOL ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov«. 

Dodajajo še, da so kriteriji za naziv častni meščan so izjemno dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo vizionarstvo, dobrobit, sodelovalnost ali skrb za blaginjo v MOL ali promocijo MOL. 

Častni meščan leta 2023 je bil arhitekt dr. Stanko Kristl. Foto: Bobo

Priznanje dolgoletnemu mestnemu arhitektu

V obrazložitvi so zapisali, da je Koželj z ekipo sodelavcev začrtal vizijo Ljubljane do leta 2025

»Profesor Janez Koželj sodi med najpomembnejše slovenske arhitekte zadnjih dveh desetletij 20. in prvih dveh 21. stoletja,« je  zapisala komisija in opozorila, da je bil redni profesor in mentor mnogim generacijam, ki so danes uveljavljeni slovenski arhitekti in arhitektke. 

Zapisali so še, da se njegov ustvarjalni opus razteza čez področja grafičnega oblikovanja, arhitekture, urbanizma in načrtovanja prostora velikih mest, to pa vselej odgovorno in v korist ljudi. Izpostavili so, da je bil Koželj dolgoletni mestni arhitekt in urbanist, leta 2007 pa je z ekipo sodelavcev začrtal vizijo dolgoročnega razvoja prestolnice do leta 2025, njeno uresničevanje pa vodil 20 let.

»V naš prostor je uvajal in prenašal pogumne in napredne urbanistične in prostorske ideje, kot so princip deljenega mestnega prostora na Slovenski cesti, peš cone v mestnem jedru, kolesarska mreža, sistem 'parkiraj in pelji' in še mnoge druge.«

 Po letu 2022, ko je svoje delo zaključil, je ostal polno aktiven kot svetovalec mestu, je še zapisala komisija in naštela številne nagrade in priznanja, ki jih je Koželj prejel. Opozorili so še, da je Ljubljana v času njegove funkcije mestnega arhitekta prejela več deset mednarodnih nagrad, leta 2016 pa je postala zelena prestolnica Evrope. Znano je, da sta z županom Jankovićem dobro sodelovala in da je župan Koželja podpiral pri njegovih projektih, da je Ljubljana postala »Najlepše mesto na svetu,« kot rad reče.

»Ljubljana bi brez njegovega nesebičnega nikoli ne postala to, kar je danes,« pa so zapisali v komisiji.
 

Julijana Žibert imela veliko vlogo pri zgraditvi PST

Julijana Žibert, sicer univerzitetna diplomirana sociologinja je od leta 2010 Jankovićeva svetnica. Komisija je ob koncu utemeljitve zapisala, da

»si je ves čas svojega službovanja v Ljubljani prizadevala za izboljšanje življenja v Ljubljani na vseh področjih, ne samo pri gradnji mesta, temveč tudi pri gradnji odnosov med ljudmi, temelječih na strpnosti, razumevanju in sožitju«. 

Žibertova, ki je bila generalna direktorica družbe PTT (Pošta, telegraf in telefon), je s položaja v vodstvu slovenske pošte med osamosvojitvijo veliko prispevala k zgraditvi samostojne Slovenije in ima tudi status veteranke vojne za Slovenijo, je poudarila komisija. 

Je predsednica mestnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB, posebej pa je izpostavljena njena vloga pri zgraditvi PST (Pot spominov in tovarištva). 

»Zavzeto je delovala posebno pri zgraditvi Poti spominov in tovarištva kot trajnega spomenika na z bodečo žico obdano Ljubljano. V okviru zveze združenj borcev je skrbela za vzdrževanje in ohranjanje kulturne dediščine, predvsem spomenikov NOB. 

Za svoje delo in prizadevanje je prejela več priznanj in nagrad,« je  še zapisala komisija za priznanja.

Starejše novice