V zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je med šestimi zaščitnimi ukrepi tudi zaklanjanje.
Za zaklonišča, torej za vzdrževanje in uporabo, so odgovorni lastniki.
Mestna občina Ljubljana skrbi za tako imenovana javna zaklonišča na svojem območju.
Po njihovih evidencah je na območju mestne občine 740 zaklonišč, v katerih je prostora za 135.577 ljudi. Mestna občina upravlja s 46 zakloniščnimi enotami na 31 lokacijah s kapaciteto 9611 oseb.
»Zaklonišča osnovne zaščite imajo vgrajene tudi strojne naprave, ki se jih po potrebi zažene. Javna zaklonišča se tudi redno preverja in obnavlja po finančnih zmožnostih, ki jih imamo na razpolago,« so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.
Kar se tiče zaklonišč v osnovnih šolah in vrtcih, so ta zgrajena po standardih in predpisih, ki so nevedni v uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Večina jih ima zaklonišča, izjeme so lahko dislocirane in podružnične šole.
Na mestni občini so spregovorili tudi o izkušnjah z vojnih območij.
Te »kažejo, da je velika večina ubitih ter ranjenih oseb zaradi neposrednega vojaškega spopada (streljanje z lahkim pehotnim orožjem ter uporaba minsko-eksplozivnih sredstev) ter tudi zaradi raketnih napadov ter topniškega obstreljevanje.
Slednje je nevarno zaradi fragmentacije ubojnih sredstev (delci granat in raket, ki nastanejo zaradi eksplozije slednjih) ter ruševine stavb ali zemlje, ki nastanejo ob zadetku.
Izkušnje kažejo, da za zaščito zadostuje že umik v klet oziroma drug primeren prostor, ki je zaščiten oziroma okrepljen.«
Starejše novice
