Mestni avtobusi ostajajo plačljivi, kljub milijonom v mestnem proračunu in pozitivnim zgledom iz tujine. Zakaj in kako dolgo?
Brezplačni javni prevoz za vse v Ljubljani še vedno ni na vidiku.
Medtem ko imajo v Sloveniji določene skupine, kot so upokojenci, starejši od 65 let, vojni veterani in invalidi z evropsko kartico, že možnost brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa, širša javnost še vedno plačuje.
Ljubljanski potniški promet: Brez subvencije bi vozovnica stala 88 evrov!
V Ljubljani dijaki plačajo 20 evrov na mesec, brezposelni 17 evrov, občani 37 evrov, polna cena mesečne vozovnice brez subvencije pa bi znašala kar 88 evrov.
»Kljub razmeroma nizkim cenam, ki so med najnižjimi v primerjavi z evropskimi mesti, Ljubljanski potniški promet omogoča učinkovit, zanesljiv in varen javni prevoz,« pojasnjujejo iz Ljubljanskega potniškega prometa, a kritiki opozarjajo, da nizka cena ni dovolj za prepričanje Ljubljančanov, da pustijo avtomobil doma.
V primerjavi z Ljubljano Luksemburg že več let omogoča brezplačen javni prevoz za vse potnike, tudi za turiste.
Ukrep, ki je stopil v veljavo 1. julija 2020, je ukinil tarife za vlake, avtobuse in tramvaje v ekonomskem razredu, pred tem je letna vozovnica stala 440 evrov, za prvo razredno vožnjo pa 660 evrov.
Glavni razlog uvedbe brezplačnega prevoza je izboljšanje mobilnosti, dodatno pa država s tem zmanjšuje cestne zamaške, onesnaženost in olajšuje transport osebam z nižjimi dohodki. Vozovnica omogoča uporabo integriranega javnega potniškega prometa po vsej državi, tako v medkrajevnem avtobusnem in železniškem prometu kot v mestnem prometu.
Brezplačno le ob praznikih in prireditvah
V Ljubljani je brezplačen javni prevoz za širšo javnost še vedno nedosegljiv.
Mestna občina Ljubljana omogoča brezplačne vožnje le ob posebnih priložnostih – za obiskovalce Stožic in Hale Tivoli, tri ure pred in po dogodku, ob prazničnih prireditvah, kot je prižig lučk, ali v času Evropskega tedna mobilnosti in decembrskih popoldnevov za šolske skupine.
»Brezplačen javni prevoz bi nedvomno predstavljal pomemben finančni izziv za mestni proračun,« opozarjajo iz Ljubljanskega potniškega prometa, a kritiki poudarjajo, da prav financiranje javnega prevoza dolgoročno pomeni manj prometnih zamaškov, boljše okolje in višjo kakovost življenja.
Kakovost in trajnost kot opravičilo za plačilo
Mestna občina Ljubljana poudarja, da je cilj zagotavljanje kakovostne in učinkovite storitve. Vozni park je že danes za polovico na metan, vsi avtobusi so nizkopodni in klimatizirani, dodani so avtobusi na vodik in elektriko, linije so integrirane s sosednjimi občinami, uvedeni so rumeni pasovi, dostopnost postajališč je visoka, plačevanje pa enostavno preko aplikacije Urbana ali plačilnih kartic.
»Cenovna dostopnost vozovnic že danes spodbuja uporabo avtobusov, vendar menimo, da so za privlačnost javnega prevoza pomembnejši drugi ukrepi,« pravijo v Ljubljanskem potniškem prometu.
Ob tem sicer ne gre pozabiti nedavne podražitve, od oktobra stane ena vožnja z mestnim avtobusom 1,50 evra, prej 1,30 evra. Ali bomo zaradi te podražitve šli na referendum, še ni jasno.
Ljubljana zaostaja?
Kritiki opozarjajo, da tehnične izboljšave in subvencionirane cene ne nadomestijo dejstva, da širša javnost še vedno plačuje.
Brezplačen javni prevoz, kot ga izvaja Luksemburg, bi lahko močno zmanjšal število avtomobilov v mestnem središču, izboljšal kakovost zraka in povečal mobilnost za vse, medtem ko določene skupine v Sloveniji, kot so upokojenci in invalidi, že uživajo prednosti brezplačnega prevoza.
Ljubljana in evropski vzorci
Mesta po Evropi, kot so Luksemburg, Tallin in Dunkirk, uvajajo brezplačne avtobuse za vse, Ljubljana pa ostaja zadržana.
Ljubljanski potniški promet opozarja na finančne omejitve, a mnogi menijo, da bi bila odločitev za širši brezplačen javni prevoz dolgoročna investicija, ki bi mestu prinesla okoljske, prometne in socialne koristi. Brezplačen javni prevoz ni utopija, ampak priložnost, ki je Ljubljana še ni izkoristila.
