Kritike ene od kandidatk.
Na ljubljanski univerzi so v torek izbirali rektorja za mandatno obdobje 2025-2029. Za položaj so se potegovali trije kandidati, in sicer aktualni rektor Gregor Majdič, Irena Mlinarič Raščan s fakultete za farmacijo in Metka Tekavčič z ekonomske fakultete.
Volitve so potekale na vseh 26 članicah in rektoratu Univerze v Ljubljani, in sicer z uporabo sistema SimplyVoting.
STA je poročala, da je imelo volilno pravico 43.083 volivk in volivcev; od tega 4226 visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev, 2421 strokovno-administrativnih in tehničnih delavcev in 36.436 študentov.
Rezultati
Največ glasov - 46,91 odstotka - je prejel Majdič, po številu teh sledi Mlinarič Raščan z 32,54 odstotka glasov, Tekavčič jih je prejela 20,55 odstotka.
To pomeni, da sledi drugi krog volitev, v katerem se bosta pomerila Gregor Majdič in Irena Mlinarič Raščan.
Za Ljubljanainfo je volitve komentirala Tekavčič, ki je dejala, da bi se najprej rada zahvalila vsem, ki so se udeležili volitev, posebej tistim, »ki so glasovali zame in mojo zavezo za vodenje in delovanje naše univerze«.
Po njenem mnenju je rezultat volitev odraz razmer, razmerij in stanja duha na univerzi, kar jo »posebej skrbi. Pred volitvami sem povedala, da bom ne glede na razplet volilne zgodbe Senatu Univerze v Ljubljani predstavila svoje poglede na to, kaj pomenijo naše volitve z vidika, kako so potekale. To niso volitve v akademskem krogu, kjer prevladujejo argumenti in dejstva, pač pa volitve, ki so bolj podobne tekmam marketinških agencij na političnih volitvah. Posledice odločanja, v katerem ni pomembno, kaj kdo pove in kako dela, ampak od kod prihaja, so zato na Univerzi v Ljubljani podobne posledicam volitev v državi,« je njen komentar.
Kaj bo počela v prihodnje?
Povedala je, da bo še naprej delovala tako kot doslej, ko je v svoji karieri »predavala več kot 30.000 študentom«. To so dragocene izkušnje, ki jih imamo zaradi razmerja moči in narave dela na različnih članicah lahko le na družboslovnih fakultetah, je dodala.
»Moje temeljno poslanstvo ostaja delo s študenti, brez katerih univerze ne bi bilo,« je sklenila svoje misli ob volitvah.
Aktualni rektor Gregor Majdič je za Ljubljanainfo ob izidu volitev dejal, da je zadovoljen, ker so po njegovem vedenju volitve potekale gladko.
»Elektronski sistem volitev je enostaven in tudi rezultati pridejo zelo hitro, kar pomeni, da je manj čakanja po koncu volitev na rezultate, ki sem jih pričakal z najožjimi sodevkami in sodelavci,« je povedal.
Veseli ga tudi razplet, ob katerem se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za izkazano podporo.
»Rezultat je pokazal, da veliko zaposlenih ter študentk in študentov meni, da na Univerzi v Ljubljani uvajamo pozitivne spremembe.
Do drugega kroga volitev 16. aprila ne načrtuje nobenih posebnih aktivnosti. »Nadaljeval bom s predstavljanjem svojega programa zaposlenim ter študentkam in študentom in sodeloval v uradnih soočenjih preostalih kandidatov. V vmesnem času me čaka tudi vnaprej predvidena službena pot na generalno skupščino največjega evropskega združenja univerz EUA, kjer bom predvidoma potrjen za novega člana predsedstva tega prestižnega združenja.«
Irena Mlinarič Raščan pa nas je popeljala skozi svoj volilni dan, ki ga je začela ob osmi uri zjutraj, ko se je odprl elektronski sistem volitev, saj je takrat oddala svoj glas.
Nato se je posvetila pedagoškim obveznostim, popravljanju magistrske naloge in komunikaciji s študenti. Šlo je torej za običajen delovnik, v ozadju katerega pa je bilo »prisotno zavedanje, da je to za Univerzo v Ljubljani pomemben dan. Popoldne, po 16. uri, smo se s sodelavci zbrali in z nestrpnostjo, a optimizmom pričakovali rezultate,« je povzela dogajanje.
Te razume kot izraz zaupanja v univerzo, »ki temelji na spoštovanju, akademski avtonomiji, kritičnem razmišljanju, povezovanju različnih pogledov in iskanju skupnega dobrega.«
»Bi si pa seveda želela, da bi bila volilna udeležba še višja, tako med akademskim kadrom kot med strokovno-tehničnimi sodelavci, predvsem pa med študenti. Visoka udeležba je eden izmed temeljev legitimnosti in skupne odgovornosti za prihodnost univerze,« je izpostavila.
Dodala je, da se zahvaljuje vsem sodelavkam in sodelavcem ter študentkam in študentom Univerze v Ljubljani, ki so oddali svoj glas.
»Program in vizijo sem oblikovala skupaj s številnimi dekani, študenti in sodelavci z različnih članic, to se je odrazilo tudi v podpori, ki je omogočila uvrstitev v drugi krog. K dobremu rezultatu sta pomembno prispevala tudi zaupanje in podpora ekipe mladih entuziastov, ki že danes z energijo in predanostjo oblikujejo univerzo prihodnosti. In - ne nazadnje -, tudi kandidati za prorektorje, ki so pogumno in javno podprli našo skupno vizijo za prihodnost UL,« so bile njene sklepne misli ob razpletu volitev.
Na vprašanje, ali do drugega kroga načrtuj kakšne posebne aktivnosti, je Mlinarič Raščan dejala, da ker so časovni okviri volitev zelo kratki in številni zaposleni in študenti še niso imeli priložnosti temeljito spoznati programov kandidatov, si bo v naslednjih 14 dneh prizadevala za več javnih predstavitev na fakultetah in akademijah.
Na njih bo s protikandidatom predstavila svoj program, soočila stališča in konkretne rešitve za izzive, s katerimi se Univerza v Ljubljani sooča danes.
»Pomembno se mi zdi, da imava oba kandidata enake možnosti biti slišana in videna in da v tem procesu odloča moč argumenta, ne argument moči,« je še podčrtala.
