Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Čet, 10.6.2021 06:48
Kje v Sloveniji stoji Peglezen in kje se skriva blok, širok le dobre tri metre?

Peglezen, kot Slovenci po domače rečemo likalniku, je večnadstropna hiša arhitekta Jožeta Plečnika, ki stoji na trikotnem zemljišču ob križišču Poljanske ceste Kapiteljske ulice, kjer je danes poslovno-stanovanjska zgradba, v neposredni bližini so tudi Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Kapitelj in Alojzijevišče, kot del Teološke fakultete.

Stavba je takšno ime dobila zaradi svoje trikotne oblike, ki spominja na likalnik. 

Peglezen sta finančno podprla Matko in Elza Prelovšek

Ko je v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja arhitekt Jože Plečnik načrtoval novi ljubljanski magistrat na Vodnikovem trgu, je želel širšo zasnovo trga dopolniti s stavbo, ki bi stala na prazni parceli med Poljansko in današnjo Kapiteljsko ulico.

Do potresa leta 1895 je tam stala ozka hiša, imenovana Peglezen. Čeprav Magistrata na načrtovani lokaciji niso nikoli zgradili, je načrt za novo zgradbo Peglezna zanimal takratnega načelnika mestnega gradbenega urada Matka Prelovška, ki je Plečniku ponudil, da bosta z ženo Elzo finančno podprla to nenavadno zgradbo.

Razgibano zasnovano stavbo so zgradili med leti 1933 in 1935, sestavljena iz stopničasto naloženih nadstropij - pritličje in dve nadstropji, pri čemer se med seboj nadstropja razlikujejo.

Pročelje, obrnjeno na Poljansko ulico, krasijo različne vrste oken. Drugo nadstropje, obrnjeno proti Krekovem trgu, pa dopolnjuje steklenjak, obdan s petimi pari stebrov.

Pročelje, ki gleda na Kapiteljsko ulico, je precej drugačno, tam so okna razvrščena nekoliko bolj razgibano. 

Plečnikov renesančni pristop

Turistični vodnik Martin Šušteršič je pojasnil, da se je Plečnik odločil za renesančni pristop pročelja na Poljansko cesto, kar se kaže z nakazanimi arkadni hodniki v spodnjem delu, vsako naslednje nadstropje pa ima manjša okna in je manj okrašeno. 

»Zaradi nižjih gradbenih stroškov se je arhitekt Plečnik odločil za okrasje iz betona in opustil idejo po veliko dražjem okrasju iz pravega kamna. Stavba je bila v pritličju zasnovana za trgovine, zgornja nastropja pa za najemniška stanovanja. Od druge svetovne vojne sta bila v pritličju trgovina s tekstilom in frizerski salon,« pripoveduje vodnik Šušteršič. 

Nenavadno je tudi notranje stopnišče, ki se ponaša z diagonalno postavljenimi stopniščnimi ramami, ki se proti vrhu izmenično ožijo oziroma širijo. V pritličju so lokali, nad njimi pa stanovanja z zastekljenim ateljejem. 

Pred sprednjo stranjo zgradbe je visok leseni zastavni jambor v barvah trobojnice, ki so ga obnovili leta 1989. Leta 2009 sta bila zgradba in jambor, kot Plečnikovo delo, razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Žal, pa notranjost Peglezna ni na voljo obiskovalcem. 

Špranja na Slomškovi 13a

Peglezen ni edina izjemno ozka stavba v Ljubljani. Znamenito stavbo na Slomškovi ulici je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s štirimi stanovanji še v študentskih letih projektiral arhitekt Janez Vrhunc.

Kot študent se je naveličal iskanja sob po Ljubljani in tako je nastala ideja, kako racionalno zazidati neizkoriščeno špranjo med dvema stavbama na Slomškovi ulici 13 a, ki so jo uporabljali kot prehod na notranje dvorišče.

Stanovanjski blok je zrasel med dvema hišama na širini treh metrov in 45 centimetrov. Arhitekt je hišo poimenoval parazitsko, saj so ustvarili stavbo brez zidov in jo dobesedno obesili na sosednji.

Talne plošče vsakega nadstropja so preprosto vpete v stene sosednjih hiš, v nadstropja pa vodijo ozke stopnice. K projektu je povabil prijatelje, ki so se po končani gradnji vselili vsak v svoje nadstropje, Vrhunc si je za svoje prebivališče izbral četrto, danes pa meni, da bi bilo treba to hišo zaščititi kot kulturno dediščino.

Starejše novice