Zaposleni v ljubljanski piceriji opozarjajo na odvzem napitnin, a država nima jasnih odgovorov, kdo naj ukrepa.
Skupina zaposlenih v eni od picerij na Gornjem trgu v Ljubljani nas je anonimno opozorila na dolgotrajne nepravilnosti, povezane z ravnanjem z napitninami.
Kot navajajo, jim delodajalec sistematično pobira vse napitnine, ki jih gostje pustijo kot osebno zahvalo, ter jih uporablja za pokritje minusov v poslovanju, inventurnih razlik in manjkajočega denarja.
Zaposleni trdijo, da o usodi napitnin niso obveščeni, nimajo nobenega nadzora nad zbranimi sredstvi, kakršnokoli nestrinjanje pa vodi v šikaniranje ali marginalizacijo.
»Gre za moralno in pravno vprašljivo prakso, ki povsem razvrednoti osnovno priznanje za opravljeno delo,« opozarjajo.
Napitnine niso pravno jasno urejene
Ko smo preverjali, kdo je za to pristojen, se je pokazala pravna praznina.
Finančna uprava Republike Slovenije je v svojem odgovoru pojasnila, da napitnina lahko velja kot darilo, če jo neposredno prejme zaposleni, ali kot obdavčljiv dohodek podjetja, če z njo razpolaga delodajalec. Pri tem ni nujno, da zaposleni kaj prejme, razen če obstaja jasen dogovor, ki določa drugače.
V primeru kartičnega plačila napitnin zakon posebej določa, da z njimi razpolaga delodajalec, če ni pisnega dogovora v korist zaposlenih.
Tržni inšpektorat Republike Slovenije ter Inšpektorat Republike Slovenije za delo pa sta pojasnila, da napitnine niso v njuni pristojnosti, in nas napotila nazaj na finančno upravo.
Sistem brez odgovornosti
Takšna pravna in nadzorna nedorečenost odpira vrata za zlorabe, kjer so najšibkejši – zaposleni – prepuščeni samim sebi.
Primer iz picerije na Gornjem trgu razkriva, da državni nadzorni organi nimajo jasnega odziva, delodajalci pa lahko napitnine legalno obravnavajo kot prihodke podjetja.
Zaposleni so se zato odločili, da na nepravilnosti opozorijo javnost.
»Gostje imajo pravico vedeti, da njihova napitnina ne pride do ljudi, ki jih strežejo, ampak konča v poslovni blagajni,« pravijo.
Kdo bo zaščitil delavce?
Dokler področje napitnin ostaja, kot se zdi, v sivi coni, zaposleni ostajajo brez zaščite, gostje pa v zmotnem prepričanju, da s svojo gesto nagradijo delo natakarja ali kuharja.
