»Slovenski zdravstveni domovi vlagajo v kadre in inovacije, da zagotovijo kakovostno primarno oskrbo,« poudarjajo v Zdravstvenem domu Ljubljana.
V Ljubljani danes in v petek poteka mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi, ki jo organizirata Zdravstveni dom Ljubljana in ljubljanska medicinska fakulteta.
Glavne teme bodo razvoj primarne ravni z vključevanjem bolnikov in vloga ekonomije pri tem, spodbujanje zdravega načina življenja ter izobraževanje s simulacijami.
Konferenca se osredotoča na kakovost dela in sodelovanje med različnimi profesionalci na primarni ravni.
Na njej bodo predstavili tudi domače in tuje raziskave, ki so namenjene izboljševanju izvajanja in organizacije primarne zdravstvene ravni v Sloveniji in tujini, je pojasnila vodja znanstvenega odbora konference in predstojnica Inštituta za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva Zdravstvenega doma Ljubljana Zalika Klemenc Ketiš.
Udeleženci in mednarodni vidik
Konference se letos udeležuje 205 strokovnjakov iz 15 držav. Klemenc Ketiš je dodala, da udeleženci niso samo zdravniki in medicinske sestre, ampak tudi socialni delavci, fizioterapevti, zobozdravniki in ekonomisti.
Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Antonija Poplas Susič pa je ob robu konference dejala:
»Zdravstveni dom Ljubljana zelo veliko vlaga v lastne raziskave, s konferenco pa znanje predstavimo širši javnosti. Dodana vrednost konference je, da pokriva izključno področje osnovnega zdravstva.«
»Glede na to, da se veliko gibam v mednarodnih vodah, lahko z gotovostjo trdim, da je slovensko osnovno zdravstvo eno najboljših v Evropi,« je dodala Poplas Susič.
»Slovenski koncept organizacije osnovnega zdravstva, zdravstveni domovi in pristop k preventivi so nekaj edinstvenega, kar želijo posnemati druge države po Evropi.«
Pomanjkanje kadra in izzivi
Po njenih besedah se cela Evropa in svet sooča s pomanjkanjem družinskih zdravnikov in negovalnega kadra.
»Strokovnjakov in raziskovalcev imamo veliko, zavzetega zdravstvenega kadra je izjemno veliko, z izjemno dobrim bazičnim znanjem, ki ga prinesejo z medicinske fakultete,« je poudarila.
Sama pa si želi, da bi se več mladih odločalo za specializacijo družinske medicine.
O pomanjkanju kadra v Zdravstvenem domu Ljubljana je povedala:
»Ljubljana ta trenutek res spada med regije z slabim razmerjem števila zdravnikov in bolnikov, a ni najslabša.
V Evropi in enako v Sloveniji ne moremo računati, da bo vsakdo v vsakem trenutku lahko prišel do svojega izbranega zdravnika, to je dejstvo.«
Zato v Zdravstvenem domu Ljubljana razvijajo koncept in pripravljajo protokole, po katerem bi bolnike razporedili v tri skupine.
»V prvi skupini bi bili kronični bolniki in nenadoma oboleli, ki čim prej potrebujejo zdravnika.
V drugo bi uvrstili urejene kronične bolnike, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Te bi oskrbele medicinske sestre, ob odstopanju od parametrov pa bi jih usmerile k zdravniku,« je pojasnila Poplas Susič.
»Ostane velika množica ljudi, pri katerih gre pravzaprav za pomanjkanje zdravstvene pismenosti. Recimo: štiri ure imam vročino 37,2, začel me je boleti prst, zdi se mi, da me malo boli križ, kaj narediti?« je dodala.
Po njenih besedah ta skupina potrebuje ozaveščanje in bi jo lahko usmerili v zdravstvenovzgojne centre.
Krepitev kadra Zdravstvenega doma Ljubljana
V Zdravstvenem domu Ljubljana so sicer v zadnjem obdobju zaposlili 15 zdravnikov, pet jih je še na seznamu.
Dodala je, da je mnogo interesentov iz tujine, a da vsi niso primeri za slovensko okolje, saj imajo premalo znanja.
»Generalno gledano gre za krajo zdravnikov južnim krajem in to ni prava pot. Ne glede, da radi hodijo, in ne glede, da jih bomo imeli mogoče v naslednjem letu na voljo še deset, si mi želimo lastnega kadra,« je zaključila.
Inovacije na področju primarne oskrbe
Na konferenci bodo predstavili tudi dve slovenski inovaciji, ki sta ju pripravili v inštitutu za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva ZD Ljubljana.
To sta priročnik za inštruktorje in pediatrični trak za nujno oskrbo otrok.
Priročnik je namenjen inštruktorjem, ki učijo s pomočjo simulacij, in je prvi tovrstni priročnik na svetu, je povedala Klemenc Ketiš.
Definirali so dva nivoja znanja: temeljni nivo za inštruktorje, ki učijo zdravstvene delavce, in drugi nivo za inštruktorje, ki učijo druge inštruktorje.
Pediatrični trak je namenjen varni in kakovostni obravnavi vitalno ogroženega otroka in so ga tudi patentirali, je pojasnil vodja simulacijskega izobraževalnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana Uroš Zafošnik.
Dodal je, da so ob simulacijah ugotovili, da je zelo težko pripravljati terapijo za vitalno ogroženega otroka.
»S tem pripomočkom otroka izmerimo in s pomočjo barvne kode določimo, koliko tehta otrok in koliko zdravil lahko prejme. Če uporabimo pediatrični trak, privarčujemo več kot deset minut, kar je pri vitalno ogroženem otroku zelo pomembno,« je poudaril.
Izpostavil je tudi pomembnost izobraževanja zdravstvenih delavcev s simulacijami. Izobražujejo celoten tim, ob tehničnih veščinah pa udeleženci pridobijo tudi znanje komunikacije v timu, vodenja ter komunikacije z bolniki.
