Foto: Bobo
Profile picture for user STA STA
Ustvarjeno dne
Pet, 24.9.2021 15:05
Premier Janez Janša je Janša o situaciji na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob začetku epidemije dejal, da je na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval kot v 19. stoletju.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes kot priča udeležil seje preiskovalne komisije državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19. 

Med drugim je pojasnjeval delo njegove vlade ter bil kritičen do pripravljenosti NIJZ na epidemijo in zatečenih sistemskih problemov na področju oskrbe starejših.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič iz stranke LMŠ in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, se je najprej za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, zaslišanje premierja pa je bilo javno.

Svetovalnih skupin toliko, kolikor jih je bilo potrebno

Na Pavšičevo vprašanje, koliko svetovalnih skupin je imela vlada, je Janša odgovoril, da kolikor je bilo potrebno

»Že prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, smo se soočili z epidemijo. Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za starejše in civilne zaščite, ki je bila brez opreme. Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Matej Lahovnik, pa je bila ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno,« je pojasnil.

Predsednika komisije so nato zanimale še podrobnosti glede ustanovitve in oblikovanja vladne svetovalne skupine za covid-19. Kot je dejal Janša, lahko vlada na podlagi zakona o vladi imenuje kakršnokoli delovno skupino. 

S sklepom je tako uradno imenovala omenjeno skupino, nato pa jo je po razveljavitvi sklepa imenoval minister za zdravje. Dodal je še, da skupina ni imela nobene posebne moči oziroma pooblastil, da bi sprejemala kakršnekoli ukrepe, glede ukrepov je vladi svetovala. Vlada jim je po Janševih besedah v veliki meri sledila. Skupina sedaj svetuje ministru za zdravje, ta pa nato vladi predstavi predloge ukrepov.

Epidemiologi v času epidemije 

Na vprašanje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beović, je Janša odvrnil, da so bili vsi člani svetovalne skupine, ko je še bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagani z njegove strani, po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj članov so v skupino imenovali naknadno, tudi na podlagi kriznih posvetov, je še dodal.

Janša se je dotaknil tudi situacije na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je po njegovih besedah na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju. 

»Listke so si nosili med sabo. Na razpolago nismo imeli realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje,« je dejal. 

Poleg te težave je Janša kot ključno izpostavil še kadrovski primanjkljaj epidemiologov, ki so pregorevali.

Spomnil je tudi na oceno pripravljenost Slovenije na epidemijo, ki jo je leta 2017 pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Najvišjo oceno smo dobili le pri zakonski podlagi za ukrepanje, torej zakona o nalezljivih boleznih, ki je po Janševih besedah tako kritiziran.

Epidemija razkrila ignorance

Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. 

Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele sedaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.

Spomnil je tudi, da so po prvem valu vsi v Evropi veliko upanja polagali v elektronsko aplikacijo za sledenje visoko tveganim stikom okuženih, saj je bila evropska stroka prepričana, da se lahko s tem izognemo zapiranju, širjenju okužb, smrtim. 

Ob tem je bil kritičen do državnega zbora, ki ni podprl zakonskega predloga za pravno ureditev uporabe take aplikacije, in do večine opozicijskih strank, ki so nasprotovale maskam v šoli.

»Število okužb je naraščalo in drugega kot zapiranja ni bilo mogoče narediti. Kljub vsem težavam pa je Slovenija ena od držav, ki v drugem valu ni premeščala bolnikov v druge države,« je dejal Janša. 

Janša zanika, da so v Sloveniji bile šole zaprte najdlje

Zanikal je, da bi imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole in najbolj stroge omejitvene ukrepe. 

»Druge države po Evropi so gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja. Ocena po prvem valu je bila, da je ukrep omejitve gibanja na občine pomembno omejil širjenje virusa,« je dejal.

»Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja s parlamenta na vlado,« je še dodal.

Na očitke o fiskalni vzdržnosti ukrepov je Janša poudaril, da je fiskalni svet ukrepe ocenil kot pozitivne, ter dodal, da je Slovenija ocene na finančnih trgih ohranila, ponekod tudi krepko izboljšala.

Komisija je doslej zaslišala Beovićevo ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. 

Nekdanjega direktorja NIJZ Ivana Eržena, ki je kot vršilec dolžnosti NIJZ nekaj časa vodil tudi lani spomladi, pa je komisija zaslišala kot izvedenca. Nad tem se je danes čudil Janša, Pavšič pa mu je pojasnil, da je Eržen edini sodni izvedenec za področje epidemiologije v državi.

Preiskovalna komisija zaslišanja Janše danes zaradi začetka redne seje državnega zbora ni uspela zaključiti, zato ga bodo nadaljevali na eni od prihodnjih sej. 

Kot je za STA pojasnil Pavšič, so Janši danes »na zapisnik vročili vabilo na naslednje zaslišanje, ki je planirano 11. novembra«. S tem so po zakonu o kazenskem postopku vabilo izkazali, je dodal. 

Janša je sicer napovedal, da se seje takrat ne bo mogel udeležiti.

Starejše novice