Na današnjem zasedanju državnega zbora so predlog o interventnem zakonu v zdravstvu podprli poslanci Svobode in Socialni demokrati. Proti zakonu so glasovali poslanci Slovenske demokratske stranke, večina poslancev Nove Slovenije in poslanec Levice Miha Kordiš.
Ostali člani Levice so se glasovanja vzdržali. Interventno zakonodajo so pripravili na ministrstvu za zdravje, postopek je vodil minister Danijel Bešič Lordan.
Javno pismo, ki ga je poslal Glas ljudstva, objavljamo v celoti:
IZJAVA GLASU LJUDSTVA GLEDE ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH V ZDRAVSTVU
»Vlada je pripravila in v obravnavo po nujnem postopku predložila Zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu. V Glas ljudstva opozarjamo, da je vladajoča stranka ob tem prelomila kar nekaj svojih predvolilnih obljub in postopek pisanja ter obravnave zakona vodila skrajno netransparentno in nevključujoče, nad čimer smo zgroženi.
Ni sprejemljivo, da se tako pomemben zakon, ki bo urejal področje enega izmed najbolj pomembnih javnih sistemov v Sloveniji, sprejema po nujnem postopku, brez vključevanja javnosti, civilne družbe in strokovnjakov. Izražamo zaskrbljenost nad naglico, s katero se ta zakon sprejema, in nad odsotnostjo javne razprave. To je tudi v očitnem nasprotju s predvolilnimi obljubami o stalnem vključevanju civilne družbe, sindikatov, strokovnjakov in javnosti nasploh v sprejemanje pomembnih političnih odločitev.
Soglašamo tudi s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede nizke ravni besedila, nomotehničnih pomanjkljivosti, arbitrarnosti, neusklajenosti in zlasti utemeljenih ustavnih pomislekov pri tretjini členov predlaganega zakona.
Predvsem pa se oglašamo zato, ker predlog zakona nakazuje usmeritve, ki so v popolnem nasprotju z zahtevami Glasu ljudstva in obljubami koalicijskih strank o krepitvi javnega zdravstva v razmerju do zasebnega in jasno ločitvijo med javnim sistemom tako v pogledu financiranja kot izvajanja.
Zakon javnemu sistemu ne daje prednosti, temveč izenačuje možnosti dodatnega financiranja javnih izvajalcev in zasebnikov s koncesijo, pa še to le na videz, saj v resnici daje prednost slednjim, ki jih izrecno razbremenjuje nekaterih zakonskih postopkov (obnavljanja koncesije). Z ničemer pa ne spreminja zakonodaje v prid javnim izvajalcem. Upoštevajoč še druge okoliščine to pomeni, da se bo večina dodatnega denarja znašla v rokah zasebnih izvajalcev, kar je neposredno v nasprotju z zavezo vladnih strank glede povečanja obsega financiranja javnega zdravstva.
Zakon rokohitrsko ukinja ključni mehanizem alokacije sredstev izvajalcem: dogovarjanje med plačnikom in izvajalci ter odločanje o razporeditvi sredstev daje v roke državi oziroma ministrstvu za zdravje. Predvidevamo, da bo to ob zgodovinsko dokazanih slabostih tega modela vodilo v še hitrejši razkroj javnega zdravsrtva. Je morda namen vlade dokazati, da je edina rešitev krepitev zasebnega zdravstva?
Enako pomembno je, česa zakon kljub obljubam iz predvolilnega obdobja ne vsebuje: ukinitev doplačil za zdravstvene storitve in s tem dopolnilnega zavarovanja. Z ukinitvijo se strinja ne le večina prebivalstva, temveč tudi strokovnjaki ekonomisti in finančniki, zdravstveni delavci ter večina politikov dosedanjih vlad. Postopek zahteva spremembo nekaj členov v največ dveh zakonih in bi bil zato zlahka izvedljiv, javnemu sistemu pa bi prinesel najmanj dodatnih petdeset milijonov evrov letno, po sedanjem predlogu pa bodo še naprej ostajali v rokah zasebnih zavarovalnic.
Vlado, poslanke in poslance pozivamo, da se držijo volilnih obljub na podlagi katerih so bili tudi izvoljeni in pripravijo zakonske spremembe, ki bodo krepili kakovostno javno zdravstvo ter v pripravo le-teh vključi strokovnjake, socialne partnerje in civilno družbo.«
Starejše novice
