Med gradivi, ki jih bo obravnavala vlada, je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti. Med spremembami je moč najti dvig starostne meje za rezervno sestavo, največ zanimanja pa vzbuja možnost uvedbe obveznega služenja vojske.
Vlada bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala spremembe zakona o vojaški dolžnosti, s katerimi želi omogočiti dolgoročno stabilno popolnjevanje vseh struktur slovenske vojske in doseganje njenega načrtovanega obsega. Kot vemo, se slovenska vojska že vrsto let sooča z veliko kadrovsko problematiko, minister za obrambo Matej Tonin pa je že ob pričetku mandata napovedal ukrepe za kadrovsko izboljšanje vojaških vrst.
Privlačnejši program prostovoljnega služenja
Predlog zakona, ki ga vlada namerava v državni zbor poslati po nujnem oziroma skrajšanem postopku tako poenostavlja način izvajanja prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki naj bi bil bolj stimulativen in bo omogočal lažji prehod v vojsko ali v rezervno sestavo. Program temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja bi postala edina vstopna točka v vojsko v smislu poenotenja vstopnih pogojev za različne kategorije.
Na prostovoljno služenje bi se lahko napotilo državljana do konca koledarskega leta, v katerem ta dopolni 30 let, s čimer se po besedah predlagatelja možnost napotitve glede na trenutno stanje podaljšuje za tri leta. Ravno tako je predlagan dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi slovenske vojske, in sicer za moške s 50 na 55 let, za častnike s 60 na 63 let ter za ženske s 40 na 55 let.
V vojsko tudi v času miru
Najbolj zanimiva sprememba, ki jo predlagajo na ministrstvu za obrambo, pa je možnost uvedbe izvajanja posameznih ali vseh sestavin vojaškega dolžnosti tudi v primeru izrednega poslabšanja varnostnih razmer, o čemer na predlog vlade odloči državni zbor. Do sedaj velja, da je to mogoče ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. S predlagano dopolnitvijo pa se poleg dosedanjih možnosti omogoča njena ponovna uvedba tudi v miru, pri čemer se ponovna uvedba vojaške dolžnosti nanaša na otežene oziroma spremenjene razmere.
Predlagatelj se pri tem sklicuje na Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in na Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki definira pojem izrednega poslabšanja varnostnega okolja. »Pojem je dovolj širok in lahko zajema tako razmere v državi kot tudi zunaj nje, vsebinsko pa je vsaj nekoliko odmaknjen od pojma »varnostnih razmer«, kar spada bolj v sistem notranje varnosti,« so zapisali na ministrstvu za obrambo v obrazložitvi.
Ko bi vlada predlaga ponovno uvedbo posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti v miru, bi državni zbor ob obravnavi predloga tudi presojal, ali je izpolnjen pogoj izrednega poslabšanja varnostnega okolja, ki bi narekoval tako odločitev.
Zadnji neuspeli poskus uvedbe naborništva
Spomnimo, lanskega marca je zakonodajno pot končal predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki ga je v obravnavo vložila poslanska skupina SDS. Predlog je predvideval ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe, a je v prvi obravnavi dobil podporo le 36 poslancev, 51 pa jih je bilo proti. Podporo je našel še v DeSUS in SNS, proti pa so bil poleg preostale opozicije še v SMC in NSi.
