Namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije za Radio Slovenija: Kršitev je kršitev, tudi če gre za en SMS.
Namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Tina Divjak je o ugotovitvah, da je premier Robert Golob kršil integriteto s pošiljanjem dveh sporočil Tatjani Bobnar, za Radio Slovenija poudarila, da je zakon jasen, kršitev pa kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS ali 100.
Pričakuje tudi, da bi lahko že pred volitvami sprejeli odločitev v zadevi Karigador.
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.
Divjak je danes v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejala, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, vendar jih Komisija za preprečevanje korupcije ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.
Premier nima pristojnosti nad policijo
Pojasnila je, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s policijo, in da govori le o ministru za notranje zadeve.
»Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko predsednik vlade sicer usmerja delo ministrov, vendar le na podlagi usmeritev vlade,« je poudarila Divjak.
Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili za splošno analizo kadrovskih gibanj v času prejšnje vlade.
»Šlo je za številčni pregled na vseh ministrstvih, policija ni bila posebej izpostavljena,« je dejala.
Jasna meja: brez relativizacije kršitev
Tako Komisija za preprečevanje korupcije po njenih besedah glede na jasno zakonodajo ni mogla odločiti drugače.
»Predsednik vlade lahko izraža pričakovanja do policije samo, če ima za to usmeritve vlade,« je dodala.
Ocenjuje, da je postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Ob tem je potegnila vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in poudarila, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali 100.
Zakaj odločitev tik pred volitvami?
Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je pojasnila, da je bil postopek dlje časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, dodatno pa so ga zavlekli številni procesni zahtevki.
»Če tega ne bi bilo, bi lahko odločili že pred pol leta ali letom,« je dejala in dodala, da bi neobjava ugotovitev zgolj zaradi volitev pomenila politično ravnanje komisije.
Brez neposredne sankcije, a z resnimi posledicami
Divjak je potrdila, da kršitev integritete nima neposredne sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa opozorila, da zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe s pravnomočno ugotovljeno kršitvijo integritete ne morejo opravljati določenih vodstvenih funkcij.
Komisija je sicer predlagala uvedbo sankcij za funkcionarje v posebnem zakonu, vendar vlada in parlament temu nista sledila.
Karigador: Odločitev morda že pred volitvami
Komisija za preprečevanje korupcije ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador. Na vprašanje, ali bi lahko zadevo zaključili še pred volitvami, je Divjak odgovorila, da »bi rekla, da se to lahko zgodi«.
