Si Ljubljančani še lahko privoščijo svoje mesto? Soočenje Ljubljanainfo je razkrilo predvsem razlike županskih kandidatov glede tega, kdo naj zagotavlja nova stanovanja in pod kakšnimi pogoji.
Stanovanjska kriza, visoke najemnine in vse težja dostopnost nepremičnin so bili v ospredju drugega dela soočenja županskih kandidatov za Mestno občino Ljubljana, ki ga je pripravil Ljubljanainfo.
Kandidati se strinjajo, da Ljubljana potrebuje več stanovanj, vendar ponujajo različne rešitve: od javne stanovanjske gradnje in novih sosesk do spodbujanja zasebnih investicij, preurejanja podstrešij in študentskih domov.
14 let celotne neto plače za stanovanje v Ljubljani
Za nakup 60 kvadratnih metrov velikega rabljenega stanovanja bi moral povprečni zaposleni v Ljubljani nameniti kar 14 let celotne neto plače. Brez evra za hrano.
Ob tem se le 24 odstotkov prebivalcev strinja s trditvijo, da je v Ljubljani mogoče najti dobro stanovanje po razumni ceni.
V desetletju od leta 2016 do 2025 je mesto samo z izselitvami izgubilo 7747 prebivalcev, čeprav se je skupno število prebivalcev zaradi drugih demografskih gibanj povečevalo.
Mesec bi omejil Airbnb in gradil nove soseske
Luka Mesec, Levica, je ocenil, da je stanovanjski trg mestni občini v zadnjih dveh desetletjih ušel izpod nadzora.
»To, da se je samo od leta 2020, so se stanovanja podražila za 70 odstotkov, pomeni, da so vsi alarmi prižgani.«
Kot enega od ukrepov je izpostavil regulacijo kratkoročnega oddajanja stanovanj. Omejitev oddajanja na 60 dni letno ocenjuje kot načeloma primerno, v določenih delih Ljubljane pa bi jo dodatno zaostril na 30 dni.
Njegov stanovanjski program temelji na treh ukrepih: omejevanju kratkoročnega oddajanja, aktivaciji praznih stanovanj in gradnji novih stanovanjskih sosesk.
Pri slednjem je posebej poudaril, da ne podpira nadaljnjega zgoščevanja že obstoječih sosesk, ampak načrtovanje novih.
Vrhovec: Ljubljana mora zagotoviti 3000 stanovanj na leto
Aleš Vrhovec, SDS, je predstavil eno številčno najbolj določnih stanovanjskih zavez na soočenju.
Po njegovem bi morala Ljubljana omogočiti gradnjo najmanj 3000 stanovanjskih enot letno, od tega 500 javnih najemnih stanovanj.
»Tri tisoč stanovanj mora biti Ljubljana absolutno sposobna sproducirati, od tega 500 najemnih,« je poudaril.
Poleg javnih najemnih stanovanj bi spodbujal predvsem gradnjo dostopnih lastniških stanovanj. Med predlogi je navedel javno-zasebna partnerstva, stanovanjske zadruge in večjo vlogo zasebnega kapitala.
Predstavil je tudi model najema s poznejšim odkupom, ki bi prebivalcem omogočil postopno pridobitev lastniškega stanovanja.
Po njegovem bi bilo treba izboljšati tudi prostorsko načrtovanje in omogočiti preglednejše postopke pri uporabi zemljišč za gradnjo.
Rop bi gradil javna stanovanja in 2000 študentskih sob
Anton Rop, Ljubljana smo vsi, je poudaril, da stanovanjske problematike ni mogoče reševati samo s povečevanjem zasebne gradnje.
Po njegovem stanovanjski trg zaradi omejene ponudbe in velikega povpraševanja potrebuje aktivno regulacijo, zlasti z ustrezno zemljiško politiko.
Opozoril je, da gradnja novih stanovanjskih sosesk sama po sebi še ne zagotavlja njihove cenovne dostopnosti: »Mi moramo graditi dostopna stanovanja.«
Med prednostnimi nalogami njegovega programa je povečanje števila javnih neprofitnih stanovanj. Predlagal je tudi gradnjo 2000 študentskih sob.
Prepričan je, da bi dodatne študentske nastanitve lahko deloma razbremenile zasebni najemni trg, saj bi se zmanjšalo povpraševanje študentov po običajnih stanovanjih.
Primc bi omogočil preurejanje podstrešij v stanovanja
Aleš Primc, Glas za otroke in družine, je predstavil drugačen pristop k povečevanju stanovanjske ponudbe.
Prepričan je, da bi Ljubljana lahko hitro pridobila veliko dodatnih stanovanj, če bi spremenila prostorske omejitve, povezane s preurejanjem podstrešij v mansardna stanovanja.
»V Ljubljani se lahko zelo na hitro zgradi 10.000 in več tisoč stanovanj z denarjem, privatnim denarjem.«
Po njegovem je nesmiselno omejevati določene preureditve obstoječih stavb, medtem ko je drugod dovoljena gradnja visokih stanovanjskih objektov.
Opozoril je še na potrebe starejših, invalidov in drugih gibalno oviranih prebivalcev.
Napovedal je obsežnejši program subvencioniranja vgradnje dvigal v starejše večstanovanjske stavbe, kjer bi bila takšna gradnja izvedljiva.
Janković: Večja ponudba pomeni nižje cene
Aktualni župan Zoran Janković, Lista Zorana Jankovića, je priznal, da so stanovanja v Ljubljani predraga, vendar poudaril, da mesto že omogoča razvoj novih stanovanjskih območij.
»Stanovanja so predraga danes,« je povedal in kot osrednjo rešitev izpostavil povečevanje ponudbe.
Navedel je območje ob Šmartinski cesti, kjer naj bi bilo po prostorskih načrtih mogoče zgraditi približno 11.000 stanovanj.
Poudaril je tudi, da je občina v iztekajočem se mandatu po njegovih navedbah dodelila 3300 stanovanj upravičencem s čakalnih seznamov.
Pri študentskih nastanitvah je opozoril na že sprejete prostorske načrte za okoli 3000 študentskih postelj na območju Vojkove ceste, Kardeljeve ploščadi in Roške ceste, pri čemer je poudaril, da je izvedba teh projektov naloga države.
Boštjančič: Stanovanjska gradnja ne sledi rasti prebivalstva
Klemen Boštjančič, Gibanje Svoboda, je opozoril, da se Ljubljana še naprej povečuje, stanovanjska ponudba pa ne sledi potrebam njenih prebivalcev.
»Ljubljana postaja vse bolj mesto bogatih, predvsem center,« je dejal.
Rešitev vidi predvsem v tesnejšem sodelovanju države in občine. Po njegovem bi bilo treba pospešiti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in za stanovanjsko gradnjo uporabiti tudi zemljišča v državni lasti.
Kot konkretno možnost je navedel območje vojašnice v Šentvidu.
Opozoril je še na pomen sodelovanja s primestnimi občinami, kjer po njegovem obstaja dodaten prostor za stanovanjsko gradnjo.
Ob tem je izpostavil, da mora vsako povečanje števila stanovanj spremljati tudi gradnja ustrezne infrastrukture, predvsem vrtcev, šol in drugih javnih storitev.
