50. obletnica smrti kraljice psihadeličnega bluesa
Janis Joplin je pela blues iz srca, saj je (pre)dobro vedela kaj pomeni osamljenost in tisti občutek, ko te okolica ne sprejema medse. Grda račka, ki so jo zaradi izgleda vrstniki od majhnega zasmehovali, se je iz Teksasa preselila v sončno Kalifornijo in tam postala najbolj znani ženski glas blues rocka. Rjovela je o bolečini in zajemala življenje s polno žlico. Ni veljala za lepotico, a moško je osvajala z levo roko, za časa življenja je posnela le tri albume, a ostala zapisana v legendo o kateri so se pisale knjižne biografije in snemali televizijski dokumentarci, in tisti, ki so jo poznali so govorili o osebnosti večji od življenja, ki je bila le fasada za prestrašeno in osamljeno punčko iz Teksasa. 4. oktobra 1970 se je zgodba končala v hotelski sobi s smrtjo zaradi prevelikega odmerka heroina. In dokončno tranformacijo v legendo.
Soba 105
Ko se 4. oktobra 1970 ni pojavila ob dogovorjeni šesti uri zjutraj v Sunset Studios, je producenta Paula Rotschilda obšla slaba slutnja. Telefon v sobi 105 hotela Landmark Motor je zvonil v prazno in tja je poslal Johna Cooka, turnejskega mendežerja zasedbe Full Tilt Boogie Band. Ta je na hotelskem parkirišču opazil njen avto, zavese v sobi so bile zagrnjene. Lastnik hotela se je strinjal, da v sobo, kjer sta dobro minuto nestrpno trkala na vrata, vstopiti z rezervnim ključem. Janis je nepremično ležala na tleh med posteljo in nočno omarico, z zlomljenim nosom, krvavo ustnico in stisnjeno pestjo z nekaj dolarji. Ko so zdravniki ob devetih prispeli, so lahko samo še potrdili smrt. Novinarjem so pozneje potrdili, da v sobi niso našli mamil, so pa na levi roki opazili med deset do štirinajst svežih vbodnin z iglo. Novica o smrti se je razširila kot požar in za krajši čas širila s divjimi teorijami: da jo je ubil ljubosumen ljubimec, nato preprodajalec drog, celo CIA in da je šlo za samomor, ker jo je zapustil fant. Dva dni pozneje je bil uradno objavljen vzrok smrti, šlo je za nenamerno predoziranje s heroinom, sledi o morebitnem nasilju niso našli.
Biografija kot Biblija
Na njeno osebnost sta imeli največji vpliv bojda trije glasbeniki: prvi je bil takrat že zdavnaj pokojni folk blues glasbenik Lead Belly (Huddie William Ledbetter 1988-1949), katerega album je bila prva plošča, ki jo je kupila v življenju, druga je blues pevka Bessie Smith, ki ji je plačala nagrobni spomenik, saj je bila pokopana na neoznačenem grobu, tretja pa je jazz / swing pevka Billie Holiday. Ko se je prvič preselila v San Francisco je Billiejena avtobiografija Lady Sings the Blues šla z njo in tako je baje bilo do samega konca. Prijatelj Richard Hudgen pravi, da je avtobiografija bila za Janis to, kar je večini ljudi Sveto pismo – knjiga, ki jo je vedno hranila na dosegu roke.
Ambasadorka za whiskey Southern Comfort
Ljubiteljica alkoholne in še kakšne druge omame je imela tudi svojega osebnega favorita: whiskey Southern Comfort. Bil je njena najljubša pijača in to je rada tudi razlagala tolikokrat, da je nehote spromovirala blagovno znamko, ki je začela beležiti hiter skok v prodaji. Pri podjetju so se zavedali da so dobili neuradno ambasadorko za svojo pijačo in se ji zahvalili z darilom – dolgim krznenim plaščem.
V trendu pred trendom
Tetovaže so danes vsakdanji pojav, tako med zvezdniki kot nezvezdniki, konec šestdesetih pa so bile tetovaže zelo nevsakdanje, pravzaprav je med belopoltim prebivalstvom bila takšna poslikava telesa razširjena predvsem med mornarji. Janis si je prvo omislila spomladi 1970, ko si je na zapestje tetovirala dekoracijo, ki jo je opisovala kot simbol za emancipacijo žensk. Kmalu zatem si je omislila še eno, majhno srce na levi dojki. “Tale na prstu je za vse, tista na dojki je presenečenje za moje fante, kot češnja na torti.”
Zadnji posnetek je bil za Johna Lennona
1. oktobra 1970, tri dni pred smrtjo, je v studiu posnela dve skladbi. Prva je bila a capella različice Mercedes Benz, ki je izšla na posthumnem albumu Pearl (1971), druga pa različica starega »kavbojskega« napeva Happy Trails, ki ga je posnela kot darilo za Johna Lennona. Skladba je pod daljšim naslovom Happy Birthday, John (Happy Trails) uradno izšla šele leta 1993, Lennon pa je v nekem intervjuju izjavil, da je posnetek in čestitko prejel po njeni smrti.
Prepovedan naslov slavnega albuma
Drugi in zadnji album, ki ga je posnela kot članica Big Brother and the Holding Company, je enako prepoznaven po glasbeni vsebini kot naslovnici. Načrtovani naslov Sex, Dope & Cheap Thrills je zgrozil vodilne pri založbi Columbia Records in album je izšel pod skrajšanim nazivom Cheap Thrills. Bend je na naslovnici želel skupinsko fotografijo na kateri so vsi člani goli na postelji, kar je znova naletelo na neodobravanje v Columbiji, zato je bila sprejeta kompromisna rešitev: risbe striparja Roberta Crumba (Janis je bila oboževalka njegovega dela) so se preselile iz zadnje strani na prvo. Gre za eno najbolj prepoznavnih podob glasbenih albumov - revija Rolling Stone ga je uvrstila na deveto mesto najboljših naslovnic plošč vseh časov, ob izidu pa se je za celih osem tednov zasidral na vrhu ameriške lestvice najbolj prodajanih albumov.
Jima Morrisona zavrnila dvakrat
Jima Morrisona iz The Doors je Joplinova baje nezaustavljivo privlačila. Kupidova strela ga je zadela, ko mu je na nekem žuru na glavi razbila steklenico Southern Comforta. Morrison je oboževal pričkanje in njen agresivni pristop do ljudi je nanj deloval kot afrodizijak. Bojda je po incidentu z razbito steklenico navdušeno dejal "kakšna krasna ženska!" Njenega producenta Paul Rotchilda je prosil za njeno telefonsko številko in jo dvakrat vabil na zmenek – obakrat ga je zavrnila in obakrat je bil zaradi tega baje konkretno poklapan.
V družbi vseh čisto osamljena
"Na odru se ljubim s 25.000 ljudmi in nato grem sama domov." Slavni citat nekako zaobjema njeno zasebno življenje. Med študijem na univerzi v Austinu so jo sošolci izglasovali za »najgršega moškega v študentskem naselju«, od malega so jo vrstniki zbadali z vsemi možnimi žaljivkami, tudi s »svinjo«, »črnuhom« in »žabo«. Vse to je pustilo močno travmo, znanci so pozneje trdili, da je njen entuzijazem do hitrega seksa - baje je bila pri »pecanju« tako moškega kot ženskega spola zelo spretna in učinkovita - izhajal ravno iz te zgodnje travme. Tako kot iskrena interpretacija bluesa v kateri ji ni pariral skoraj nihče.
Leta 1969 je na televiziji odpela Raise Your Hands v duetu s Tomom Jonesom. "Po vaji me je pogledala in dejala 'Jezus, ti pa res znaš peti.' Pomislil sem, hvala bogu, da me ljudje kot Janis Joplin opazijo," je dejal leta pozneje.
Prva članica zloglasnega Kluba 27
Ko so se v razponu manj kot leta poslovili Jimi Hendrix, Janis in Jim Morrison, vsi pri starosti sedemindvajset let, se je v javnosti razširila teorija, da gre za urok, ki so mu podvrženi glasbeniki s tendenco do pretiranega žuranja. Znanstveniki so večkrat empirično zavrgli takšno teorijo, ki ostaja kulturološki fenomen še danes. V Klubu 27 je Janis pristala kot prva slavna glasbenica, seznam najbolj znanih imen pa je res presenetljivo dolg: Robert Johnson, Brian Jones (The Rolling Stones), Jimi Hendrix, Jim Morrison (The Doors), Kurt Cobain (Nirvana), Amy Winehouse so vsi končali življensko pot pred dopolnjenim osemindvajsetim letom.
'Pokopana' v Pacifiku
Njeno truplo so kremirali v mrtvašnici Piere Brothers Westwood Mortuary v Los Angelesu. Družina je pepel z letala raztrosila po morju vzdolž plaže Stinston, tako kot si je baje nekoč zaželela da bi se zgodilo. Žalna slovesnost se je zgodila v najožjem družinskem krogu, tam sta bila le njena starša in teta.
