Jan Bučar o žabjih krakih in konjski lobanji, ki je krasila njegovo sobo. In o tem, zakaj je trpel njegov uspeh v šoli

Jan Bučar je priljubljeni igralec, voditelj in sinhronizator, ki je posodil glas številnim likom v sinhroniziranih risankah, kot so Ledeno kraljestvo, Kung fu Panda, Bolt, Madagascar in drugih. 

Igralec Lutkovnega gledališča Ljubljana nam je v pogovoru med drugim razkril svoje najljubše kotičke v Ljubljani, kaj ga najbolj spominja na glavno mesto in tudi katere znane obraze največkrat sreča v prestolnici.

Ste avtohtoni Ljubljančan? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?

»Prvih pet let mojega življenja smo z družino živeli na Vošnjakovi ulici nasproti hotela Lev, kasneje pa smo se preselili v Murgle, tako da je lep del mojega odraščanja povezanega z murgelskimi ulicami. 

Takrat so tam živeli še praktično vsi veljaki takratne politike (g. Kučan, g. Drnovšek, g. Bavčar) in za maškare smo otroci seveda z veseljem zvonili prav pri njih in si obetali dober izplen. (smeh)

Ker sem hodil na osnovno šolo Prežihov Voranc, ki je v centru Ljubljane, sem tja kar skejtal. In ploščad Maxi marketa, ki je še zdaj priljubljeno zbirališče skejtarjev, je bila točno na poti do šole. Tako sem na poti v šolo, kot tudi iz nje, tam preživel kar nekaj časa. Ni čudno, da je šolski uspeh, sploh v 7. razredu drastično padel … Sem se pa naučil nekaj lepih trikov na skejtu.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?

»Da veliko kolesarimo.«

Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?

»Da se nosimo.«

Po čem ste najbolj »ljubljanski« vi?

»Da se nosim. (smeh) Ne, šala … verjetno po tem, da živim v centru in da veliko hodim peš. Pa da uporabljam izraz »stari« in »čao«. Tipično ljubljansko.«

So v Sloveniji naglasi, ki so lepši od ljubljanskega? Za kakšnega bi ga sicer označili?

»Ljubljanski naglas mi v resnici ni prav nič všeč. Sploh pri mladih me moti pačenje besed in pretirana uporaba tujk, sploh angleških besed. Je pa to mogoče značilnost mlajših generacij, ki ni nujno vezana samo na Ljubljano. Mi je pa zadnje čase priraslo k srcu gorenjsko narečje. Kdo bi si mislil, kaj?«

Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?

»Dom.«

Katera pesem vas spomni na Ljubljano?

»Hmm … vse Magnificove pesmi. Pa pesmi Big Foot Mame. Oni se mi zdijo tak tipičen ljubljanski rock band.«

Spremljate ljubljanske športne klube, morda tudi navijate?

»Nisem nek zelo zagrizen navijač, navijal pa sem seveda za košarkarski klub Olimpija. Sploh, ko so sredi Ljubljane premagovali Barcelono. Neverjetni spomini. Zdaj, odkar se klub imenuje Cedevita Olimpija, malo manj navijam.«

V katere kulturne ustanove v Ljubljani radi zahajate?

»Predvsem v svojo službo veliko zahajam - Lutkovno gledališče Ljubljana.« 

Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?

»Mislim, da je bila Ljubljana kulisa za kar veliko filmov - od Sreče na vrvici do Šiške deluxe. Pa še mnogih drugih. Ne vem, če rabi še kakšen poseben film. Mogoče kakšen krimič o bandah, ki prevzemajo kontrolo nad ljubljanskimi ulicami.« 

Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?

»Stara Ljubljana in Tivoli.« 

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?

»Za moj rojstni dan, 2. novembra.«

Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?

»Nimam nekega priljubljenega lokala ali gostilne. Če grem ven s punco ali s prijatelji, grem najraje v Dvorni bar ali Platano, včasih, poleti na sladoled v Vigo. Po kakšni vaji ali predstavi pa kar v Daktari.

Jem pa zelo rad morsko hrano na stojnici na glavni tržnici.«

Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?

»Pogled iz Ljubljanice na Ljubljanski Grad.« 

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?

»Da v Grajskem griču živi Lintvern, pravi pravcati zmaj. O tem govori tudi predstava Skrivno društvo KRVZ. In da je baje nek skrivnosten tunel, ki vodi od parlamenta do Cankarjevega doma.«

Je Ljubljana najlepše mesto? Zakaj?

»Ne vem, če je res najlepše, je pa zelo lepo mesto. Med tednom, ko stojiš v prometni konici imaš občutek, da si v kakšnem velemestu, ko pa se v nedeljo sprehodiš po centru, zna biti vse mirno in tiho.« 

Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice? 

»Zastoji ob prometnih konicah.«

Katera je oblika prevoza po Ljubljani vam je najljubša?

»Peš ali s kolesom.«

Kdo je za vas ikona Ljubljane?

»Gospod, ki blizu tržnice, že najmanj 20 let prodaja časopise in revije ter me vsak dan zelo prijazno pozdravi. Miša Molk … in pa Zoki, seveda.« 

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?

»Srečam marsikoga … Mišo Molk velikokrat, pa Omarja Naberja in Guštija.« 

Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?

»Ja, se še vedno dogaja, ja.«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?

»To so predvsem otroški spomini - hiška na drevesu na vrtu v Murglah, ki smo jo postavili z Nejcem in Milenkom. Pa prva skejt rampa v Sloveniji, ki se je nahajala v lopi na vrtu pri Vernikih. 

Pa potikanje po Veterinarski kliniki, ki je mejila na naš vrt - tam sem našel tudi konjsko lobanjo, ki sem jo na veliko »veselje« svoje mame pripeljal domov, da je krasila mojo sobo. 

Kosila v Klubu poslancev, kamor me je peljal moj dedek po šoli. Pa kosila v gostilni Pri Jernejčku, kamor sva z dedkom hodila na žabje krake. 

Veliko zelo lepih spominov …«