Tina Lamovšek, novinarka in urednica na Prvem programu Radia Slovenija. Je tudi urednica izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa na Prvem na Radiu Slovenija.
Ste avtohtoni/avtohtona Ljubljančan/Ljubljančanka? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?
»Odraščala sem na obrobju, v Guncljah, ki jih nekateri štejejo pod Ljubljano, drugi ne. Takrat, v času bivanja, sem se vedno videla kot nekdo, ki odrašča v Ljubljani, ne pa seveda kot 'centrašica'. Pred kakšnih desetletjem sem se preselila v mesto (najprej Trnovo, nato Moste) in vedno bolj cenim to, da grem lahko po opravkih, na kavico, knjižnico, restavracijo peš ali s kolesom. Majhno mesto ima svoje prednosti.«
Kaj je značilno za Ljubljančane?
»Odprtost, angažiranost, 'carpe diem' pristop do življenja, ko gre za prosti čas, kar se kaže v vedno polnih kavarnah in zvoku večurnega čebljanja ljudi ob kavici.«
Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?
»Mogoče, da Ljubljančani radi ostajajo zgolj v centru in ne gredo nikamor drugam.«
Katera je vaša prva asociacija na Ljubljano?
»Majhna, a ljubka.«
Katera pesem vas spomni na Ljubljano?
»Šuštarski most od Majde Sepe. Na tem mestu pa lahko naredim hommage Guncljam s parodijo/pesmijo Gunclje rap, ki mu še vedno lahko prisluhnete na YouTubu.«
Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?
»Dokumentarec, ki bi prikazoval, kje so snemali ikonične slovenske filme in v katerem bi različni ustvarjalci sedme umetnosti skozi anekdote opisovali duh časa, ki je takrat preveval tisti del mesta, hkrati bi pa aktualizirali, kako ta del »živi« danes.«
Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?
»Kodeljevo, Prule, Trnovo, center… težko izbiram. Vsak del ima svoj šarm, zagotovo pa ljubim pogled na zelena drevesa v mestu.«
Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?
»Lani ali predlani? Kot Moščanki mi je bližje Golovec, sicer pa smo z družino trenutno v tujini.«
Kam v Ljubljani najraje greste na topel napitek, kam jesti in kam na sladoled?
»Topel napitek: kavarne ob Ljubljanici, Neubar, TOZD, Bazilika ob Križankah, Španski borci. Težko izberem zgolj eno restavracijo/gostilno, ker je vse odvisno od počutja in priložnosti, zato bom raje omenila, kam sem šla nazadnje: japonska restavracija Maru, gostilna Grad pod Šmarno goro z odlično domačo hrano, hrustljavo masleno pecivo in kruh, ki se ti stopi v ustih, iz pekarne Ana. Ni ga čez TaStrletov sladoled, ki se ga dobi tudi na osrednji tržnici ali v Baziliki. Sem tudi ljubiteljica Gelaterie Romantika.«
Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?
»Ljubljanica ob Petkovškovem nabrežju od Pravne fakultete naprej v smeri centra Rog, vendar takrat, ko drevesa ozelenijo. Oči si kar spočijejo od vse zelene barve, ki pušča svoj odsev v Ljubljanici!«
Je Ljubljana najlepše mesto?
»Je kar v vrhu na mojem seznamu mest. Šarm ji zagotovo daje domačnost poznavanja terena in številna druženja, ki jih imamo s prijatelji in družino.«
Če ne bi mogli živeti v Ljubljani, kje bi želeli živeti?
»Okolica Ljubljane, kar – se zavedam – je zelo širok odgovor.«
Katera je vaša omiljena oblika prevoza po Ljubljani?
»Peš/kolo. Sem pa tudi preizkusila Kavalirja s sinom in sva oba zelo uživala.«
Kdo je za vas ikona Ljubljane?
»Če lahko izbiram tudi med ljudmi, ki jih ni več z nami, bi omenila Jožeta Plečnika. Eden brez drugega ne gresta.«
Katerega znanega Slovenca največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?
»Milana Kučana in Žana Papiča.«
Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?
»Čeprav radio postaja tudi vizualen medij, se še vedno lahko »skrijemo« za svojimi glasovi.«
Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?
»Spomini, ki jih ustvarjam sproti s svojim partnerjem in sinom ter prijatelji. Cenim majhne trenutke, ki so na videz nepomembni, pa vendar prispevajo k temu, da se čutim izpolnjeno in da imam v življenju vse, kar potrebujem.«
Starejše novice
