Slovenija je prvo avtocesto dobila 29. decembra 1972. Takrat je bil odprt odsek primorske avtoceste med Vrhniko in Postojno.
Gradnja odseka, ki je del primorskega kraka avtocestnega križa, se je začela konec maja 1970. 32 kilometrov dolg odsek so gradili dve leti in pol. To je bila tudi prva avtocesta v nekdanji Jugoslaviji.
Na odseku med Vrhniko in Postojno je že tedaj vozilo približno osem tisoč vozil na dan. Z avtocesto se je tako zmanjšala prometna obremenitev po ozki ovinkasti cesti med Planino in Postojno.
Tudi danes je ta odsek med prometno najbolj obremenjenimi v državi, saj ga v povprečju vsak dan prevozi približno 55 tisoč vozil. Velik delež predstavlja tovorni promet.
Slovenija oziroma takratna Jugoslavija se je s tem pridružila dvajseterici evropskih držav, ki je že imela avtoceste v skupni dolžini približno 17.500 kilometrov.
Največ avtocest je imela Nemčija s 6.219 kilometri, sledila je Italija s 4.323 kilometri, Francija s 1.715 kilometri in Avstrija s 553 kilometri avtocest, pojasnjujejo na Družbi za avtoceste.
Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika - Logatec, Logatec - Unec in Unec - Postojna.
Do leta 1990 je bilo zgrajenih 198 kilometrov avtocest. Najprej je bil zgrajen odsek med Vrhniko in Postojno, nato polovična avtocesta med Hočami in Arjo vasjo, avtocesta med Postojno in Razdrtim, med Ljubljano in Vrhniko, zahodna obvoznica v Ljubljani, avtocesta med Ljubljano in Kranjem, hitra cesta skozi Maribor, del obalne ceste med Srminom in Koprom ter predor Karavanke.
Starejše novice
