Zgodba o NUK II, novi Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se že dolga leta uvršča v kategorijo tistih »večnih obljub«, torej, vsi govorijo, da enkrat bo, nikoli pa se nič ne premakne, podobno kot pri novi stavbi ljubljanske Drame ali novi ljubljanski železniški postaji.
Da potrebujemo novo narodno in univerzitetno knjižnico, se je po besedah ravnatelja NUK Viljema Lebana začelo govoriti že konec sedemdesetih let, ko je takratni ravnatelj knjižnice Jaro Dolar predsednika izvršnega sveta prosil za sredstva za dodatne prostore, kajti NUK naj bi že tedaj »pokal po šivih«.
Vmes je bil sprejet zakon o izgradnji knjižnice, konec osemdesetih so izpeljali natečaj, na katerem je zmagal Marko Mušič, a je njegov predlog vmes zastarel, leta 2010 je bil izveden nov mednarodni natečaj za NUK 2, zmagal je predlog arhitekturnega biroja Bevk Perovič ... potem pa je projekt spet stal skoraj deset let.
Vendarle so bila nato zbrana sredstva za pripravo dokumentacije in pred tremi leti, leta 2019, se je začelo v javnosti zopet odpirati vprašanje o NUK 2, takrat je bila s strani za to pristojnih institucij podana tudi bolj jasna obljuba, da bo knjižnica zgrajena.
Kje smo danes?
Je torej to še ena v nizu dolgih obljub ali bomo nov NUK vendarle dobili? Viljem Leban, ki je danes na obisku v NUK-u gostil predsednika vlade Roberta Goloba, ministra za izobraževanje, šolstvo in šport Igorja Papiča in Matijo Bevka iz biroja Bevk-Perovič, je optimističen.
»Gre za zgodovinski, prelomni dogodek. Z mestom smo rešili vsa odprta vprašanja glede zemljišč in ostala vprašanja, tako da smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja,« je dejal.
To je potrdil tudi minister Igor Papič, ki je razkril, da so prejšnji teden vplačali komunalni prispevek v višini 1 600 000 evrov in računajo na to, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno v tednu ali dveh.
Povedal je, da je projekt NUK II, njegove zastoje in ponovne zagone zelo aktivno spremljal zadnjih pet, a se je tokrat vlada dejansko odločila, da ga pripelje do izgradnje. Za celotno naslednje leto so vsa sredstva zagotovljena v okviru ministrstva za izobraževanje.
V drugi polovici leta 2023 bi tako začeli z razpisom za izvajalca gradbeno-obrtniških del, leta 2024 pa je predviden začetek gradnje. Po idealni časovnici bi bil tako NUK II dokončan leta 2026.
Kakšen bo nov NUK?
Kot je povedal Viljem Leban, bo šlo v nasprotju z zahtevami izpred desetletij bolj za uporabniške prostore kot za skladišče, NUK bo namreč večino gradiva še naprej hranil v BTC, na Leskoškovi cesti.
Že originalni NUK ponuja prostore, kjer se pretakajo informacije, a so ti postali premajhni, to pa so prostori, ki jih ljubljanska Univerza močno potrebuje - a niso pomembni le zanjo, temveč za celotno državo.
Matija Bevk dodaja, da gre pri NUK 2 za zares sodobno zasnovano knjižnico, ki se razlikuje od tega, kar klasično razumemo kot knjižnico, bolj bo to platforma komunikacij sodobnega izobraževanja.
V spodnji etaži bo foaje, bogato opremljen s skupnimi javnimi programi, v zgornjih etažah pa platforme knjižničnega programa in knjig, predvsem pa učnih prostorov in študijskih mest.
Nova knjižnica bo ponujala 1400 študijskih oziroma uporabniških mest, glavni element pa bo velika čitalnica.
Poudarja, da ne gre za podvojitev NUKA I, temveč dopolnitev in razbremenitev te stavbe. NUK II bo ob tem sodobna izobraževalna institucija za univerzo, mesto in državo.
Nagovor Roberta Goloba
Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku NUK-a poudaril nesporno pomembnost knjižnic za razvoj naroda.
»To ni le prostor, kamor se ljudje hodijo učit, temveč tudi srečevat in spoznavat nove ideje. Novi NUK bo zasnovan točno v tem duhu, odgovarjal bo vsem izzivom današnjega časa,« je dejal.
Spomnil je še na pomembnost knjig za Slovence in dolžnost politike, da spodbuja, da se ta bit slovenskega naroda razvija še naprej.
Ob zaključku je povedal, da je od nekdaj rad zahajal v sedanji NUK in da ga obisk še zdaj navda s ponižnostjo, zato se veseli prihodnosti, ko bo zgrajen še NUK II.
Njegovo sporočilo je tudi, da je v tempelj znanosti smiselno zahajati čim pogosteje, saj se šele takrat zavemo svoje odgovornosti, drobne reči, s katerimi se ukvarjamo vsakodnevno, pa postanejo nepomembne.
Večino sredstev za NUK II bodo sicer po besedah premierja počrpali znotraj evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Na razpolago sta približno 2 milijardi in odločili so se, da jih bodo porabili za pomembne razvojne projekte, saj nam kriza ne sme preprečevati rasti.
Starejše novice
