V zadnjem času vse večkrat govorimo o pomenu duševnega zdravja. V duhu prihajajočega Festivala duševnega zdravja, ki ga organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje, je danes v njegovi organizaciji potekala tudi daljša okrogla miza o tej problematiki, kjer so bili prisotni Danijel Bešič Loredan, minister za visoko šolstvo in inovacije Igor Papič, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in ministrica za kulturo Asta Vrečko.
V uvodu okrogle mize je bilo poudarjeno dejstvo, da so duševne stiske v slovenski družbi še vedno stigmatizirane in da je cilj programov, kot je recimo program za duševno zdravje Mira, destigmatizacija takšnih stisk.
Duševno zdravje je temelj zdravja nasploh, kar obeležujemo tudi z letošnjim letom duševnega zdravja.
Duševne stiske so lahko posledica družinskih odnosov, odnosov v šoli ali na delovnem mestu
Minister Darjo Felda je na začetku razprave poudaril, da so trenutno na udaru duševnih stisk mladostniki, ki preživijo ogromno časa v institucijah. Šole morajo poskrbeti za varno učno okolje, saj so starši zaradi hitrega tempa vse manjkrat lahko v stiku s svojimi otroki.
Minister Luka Mesec je poudaril, da se največ duševnih stisk začne v družini, da pa je veliko duševnih stisk tudi posledica delovnega okolja, ki je neurejeno ali kjer doživljamo mobing in izgorelost, ter pa neurejenih življenskih pogojev. Zato je posebej poudaril, da mora biti delo dostojno plačano.
Poudaril je tudi, da se je v lanskem letu prvič zgodilo, da se je zabeležilo več bolniških odsotnosti zaradi duševnih stisk in bolezni kot pa zaradi rakavih obolenj.
Urediti je treba ustrezno strokovno pomoč usposobljenega kadra
Minister Loredan je izpostavil prizadevanje Ministrstva za zdravje za vzpostavitev mreže dostopne pomoči za osebe v hudih stiskah.
Minister je opozoril tudi na neurejene razmerje znotraj področja psihološke oziroma psihoterapevtske pomoči, saj je pri nas, po njegovih besedah, psihoterapevtska dejavnost v celoti prepuščena trgu.
Da se je treba po pomoč obrniti k ustrezno usposobjenim kadrom, je poudaril tudi minister Papič. Med drugim je povedal, da se vlaga trud v povečanje števila vpisnih mest na psihologiji in tudi na medicini, saj trenutno primankuje ustreznih kadrov.
Vendar je dejal tudi, da je o preusmerjanju mladih v določene poklice zaradi pomanjkanja kadra danes težko govoriti, saj je brezposelnost trenutno zelo nizka, kar pomeni, da nas je dejansko premalo. Za ta namen je spregovoril o prizadevanju pridobivanja kadra iz tujine, kar se lahko uredi z ojačanjem štipendiranj tujih študentov.
Pomen kulture in duševno zdravje samozaposlenih v kulturi
Ministrica Asta Vrečko je izpostavila problem prekarnosti v kulturi in duševnega zdravja samozaposlenih v kulturi.
Izpostavila je terapevstki potencial umetnosti ter pomen osredotočanja na kulturno-umetnostno vzgojo.
Opozorila je tudi na problem medijev in poročanja o sami problematiki duševnega zdravja, ki velikokrat zapade v senzacionalizem in željo po klikanosti, ne upošteva pa kako občutljivo je poročanje o duševnih stiskah.
Povedala je tudi, da je pri pripravi nacionalnega načrta za duševno zdravje letos Ministrstvo za kulturo 1. vključeno in pozvala k razmisleku o tem, kakšno veliko vlogo lahko ima kultura v življenju, kar se je lepo videlo tudi med epidemijo, ko smo ljudje velikokrat posegli po kulturnih vsebinah, ki so bile na voljo preko spleta.
Duševno zdravje je stvar nas vseh
Minister Felda je v zvezi z zdravjem v šolskem okolju poudaril tudi pomen duševnega zdravja učiteljev, ki si prav tako zaslužijo ustrezno strokovno pomoč v primeru stisk, saj bo le tako šola ostala dobro delovno okolje.
Povedal pa je tudi, da imamo v Sloveniji izredno dobro urejene svetovalne službe na šolah.
Da se s stiskami ne soočajo zgolj učitelji oziroma pedagoški delavci v osnovnih in srednjih šolah, marveč pa tudi univerzitetni profesorji je izpostavil tudi minister Papič.
Ob koncu razprave je minister Loredan dodal, da je v Sloveniji velik problem stigme duševnih stisk, saj se raje odpravimo v gostilno, kot pa da bi šli po pomoč k nekomu, ki je terapevt ali psiholog.
Zaradi digitalizacije in hitro razvijajočega se sveta smo vstopili v obdobje nove realnosti, ko se je poglobil prepad med generacijami, sploh med otroki in starejšimi, kar lahko poveča stiske.
V razpravi je bilo jasno razbrati predvsem to, da lahko pri pomoči kolektivnih stisk s področja psihičnega zdravja veliko naredimo z medsebojnim sodelovanjem in celostnim pristopom k življenju v skupnosti.
Starejše novice
