Po ljubljanskih ulicah poteka Parada ponosa.
Festival je letos v znamenju solidarnosti, vzajemne podpore in boja za človekove dostojanstvo. Na zaključnem dogodku Paradni dan so organizirali paradno mesto, tradicionalni protestni pohod po Ljubljani Parada ponosa in politično-kulturni program.
Organizatorji na letošnjem festivalu naslavljajo širše družbene probleme, s katerimi se soočajo v zadnjih letih. V luči mednarodne solidarnosti do skupnosti LGBTIQ+ je društvo opozorilo na problematiko ukrajinske skupnosti in vseh, ki prosijo za azil v Sloveniji.
Predsednica Društva Parada ponosa Simona Muršec je pred začetkom festivala dejala, da politične oblasti v Sloveniji še vedno niso sposobne zagotoviti temeljnih pravic za vse ne glede na poreklo, barvo kože ali spolno usmerjenost. Izpostavila je, da bi morali v luči solidarnosti, ki je pomemben del festivala, pozornost usmeriti predvsem osebam iz skupnosti LGBTIQ+, ki v Sloveniji iščejo mednarodno zaščito in pribežališče, in jim to tudi nuditi.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v poslanici ob Paradi ponosa zapisal, da bodo parade ponosa potrebne, dokler bodo obstajali politiki, javne osebe in drugi, ki kažejo s prstom in blatijo vse tiste, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o tem, kako bi morali živeti in od kod bi morali izvirati. Opozoril je še, da bi morala biti spol in spolna usmerjenost pri pridobivanju pravic nepomembna.
