Slovenija je med prvimi državami, ki je uzakonila pravico do odklopa, s čimer je naslovila problematiko nenehne dosegljivosti zaposlenih. Ta zakon, sprejet novembra lani kot novela Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D), od delodajalcev zahteva, da do 16. novembra 2024 uvedejo ukrepe za zaščito prostega časa zaposlenih, sporoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pravica do odklopa pomeni, da delodajalec ne sme posegati v prosti čas delavca, kot so dnevni ali tedenski počitek, letni dopust in druge upravičene odsotnosti z dela. V praksi to pomeni, da delavci med časom počitka ne bodo dostopni za delovne obveznosti, kar naj bi prispevalo k boljšemu duševnemu zdravju in kakovosti življenja.
Nenehna dosegljivost vpliva tudi na osebne odnose
Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je poudaril pomen te pravice:
»Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, elektronsko pošto in klice.
Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon.«
Če delodajalci teh ukrepov ne sprejmejo pravočasno, se lahko soočijo z denarnimi kaznimi. S tem zakonom se Slovenija pridružuje državam Evropske unije, ki že uvajajo podobne ukrepe za zaščito pravice do odklopa in spodbujajo boljše delovne pogoje za zaposlene.
Starejše novice
