Lani je bil pozitiven selitveni prirast terciarno izobraženih.
V Sloveniji je bilo tako med priseljenimi kot med odseljenimi državljani v prejšnjem letu terciarno izobraženih manj kot tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo. Najpogostejši namen tujih državljanov za priselitev v Slovenijo je bila zaposlitev, kažejo najnovejši podatki državnega statističnega urada (Surs).Lani se je v Slovenijo priselilo 35.613 prebivalcev, od tega jih je bilo 61 odstotkov starih od 25 do 64 let. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 31 odstotkov, srednješolsko 54 odstotkov, višje- ali visokošolsko pa 15 odstotkov.
Iz Slovenije se je odselilo 20.956 prebivalcev, od tega jih je bilo 70 odstotkov starih med 25 in 64 let. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 22 odstotkov, srednješolsko 59 odstotkov, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa 19 odstotkov.
Med priseljenimi državljani jih je 40 odstotkov imelo terciarno izobrazbo, medtem ko je bilo med priseljenimi tujimi državljani terciarno izobraženih precej manj, in sicer 13 odstotkov. Med odseljenimi prebivalci v isti starosti je bila razlika zelo podobna: med odseljenimi državljani jih je imelo najmanj višješolsko izobrazbo 40 odstotkov, med tujimi državljani pa je bilo vsaj višješolsko izobraženih 10 odstotkov.
Po podatkih Sursa se je v Slovenijo lani priselilo 177 doktorjev znanosti, iz države pa se jih je odselilo 145.
Večji kot običajno delež priseljenih iz drugih razlogov
Izmed 31.905 tujih državljanov, v prejšnjem letu priseljenih v Slovenijo, jih je največ prišlo zaradi zaposlitve (51 odstotkov). Veliko se jih je priselilo tudi z namenom, da se pridružijo svojim družinskim članom (22 odstotkov). Večji kot običajno je bil delež priseljenih zaradi drugih razlogov (20 odstotkov), kamor štejemo tudi osebe, ki jim je bila v Sloveniji priznana začasna zaščita. Zaradi šolanja oz. študija je v Slovenijo prišlo pet odstotkov priseljenih tujcev.
Med v letu 2022 priseljenimi državljani Slovenije (25-64 let), je bilo konec leta zaposlenih 38 odstotkov, med enako starimi v istem času priseljenimi tujimi državljani pa 70 odstotkov. Med lani odseljenimi slovenskimi državljani iste starosti jih je bilo pred selitvijo zaposlenih 37 odstotkov, med tujimi državljani pa 72 odstotkov. Za primerjavo: 1. januarja letos je bilo zaposlenih 78 odstotkov prebivalcev Slovenije (25-64 let).
