Kako so slovenski študenti v Jugoslaviji ustanovili Skupnost študentov, kakšna je bila organizacija in kako jo vidijo danes?
V Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu so predstavili čisto svežo knjigo, Zbornik o skupnosti študentov 1968–1974, v katerem so zbrani prispevki za novejšo zgodovino njenih nekdanjih aktivistk in aktivistov.
Zbornik so pripravili z namenom, da bi Skupnost študentov, v okviru katere so si prizadevali tako za izboljšanje statusa študentov kot za boljšo družbo, iztrgali pozabi.
Kot je bilo omenjeno na predstavitvi knjige, bodo ti zapisi takratnih študentov morda nekoč podlaga, na kateri se bo zapisala zgodovina študentskega gibanja v Sloveniji.
Tudi sam zbornik je nastal na aktivistični način, ki je bil značilen za takratno študentsko gibanje.
Na predstavitvi v impresivni Zbornični dvorani so spregovorili soustvarjalci zbornika: nekdanji ravnatelj NUK, nekdanji predsednik SŠ in koordinator projekta Lenart Šetinc, nekdanji sodelavec Delavske enotnosti, glasila ZSSS in urednik zbornika Tomaž Kšela, filozof Mladen Dolar, zgodovinar in recenzent Zdenko Čepič, nekdanji podžupan Janez Koželj in drugi.
V knjigi je 93 prispevkov in preko 100 fotografij, zbornik pa obsega 736 strani velikega formata. Vsekakor gre za veliko in tudi fizično težko knjigo, ki tehta kar dva kilograma.
Ustanovitev Skupnosti študentov
Študentke in študenti so izstopili iz tedanje zbirokratizirane Zveze študentov Jugoslavije in ustanovili lastno Skupnost študentov na velikem protestnem shodu v Študentskem naselju v Ljubljani junija 1968.
V času, ko so Evropo in svet, pa tudi Jugoslavijo, pretresali študentski nemiri.
Skupnost študentov je bila organizacija, ki ji ni bilo in ji tudi danes ni primere, saj je bila hkrati civilnodružbena, samoupravna, sindikalna in politična organizacija.
Imela je vse od lastnega demokratično izvoljenega vodstva do lastnih medijev: Tribuna, Katedra, Radio Študent, Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Študentski dnevnik.
Imela je posredovalnice študentskega dela, kulturne institucije, kot so bili Akademik, Študent in ŠKUC, celo športna društva in celo lastne avtošole.
Kot je slikovito zapisal eden od avtorjev, je bila »država v tedanji državi v najboljšem pomenu besede«.
Skupnost študentov – njeni člani so bili vsi študenti in študentke brez izjeme, izkaznica je bila namreč kar indeks – je bila idejno pluralna, članice in člani pa so se lahko po statutu sami organizirali v akcijske odbore in delovali mimo njenih forumov ter organizirali različne aktivnosti, od zborov študentov do protestov in demonstracij.
Ko prebiraš ta zbornik, se zdi, da bereš o današnjem času
Zato je Skupnost študentov omogočala študentsko gibanje in mu zagotavljala legalnost. Vse velike študentske proteste in demonstracije v omenjenem obdobju so vodili najbolj zavzeti aktivisti SŠ.
»Zbornik smo zasnovali z mislijo, da so vrednote, dogodki, prizadevanja in cilji Skupnosti študentov in študentskega gibanja še danes zelo aktualni.
V tistem času smo organizirali na desetine demonstracij, ki se jih je udeležilo tudi po nekaj tisoč študentov, vrsto protestnih zborov in javnih tribun, na katerih smo se zavzemali za delovni status študenta, socialno pravičnost, človekove pravice in svoboščine, podpirali Slovence v zamejstvu, protestirali proti vojni v Vietnamu, proti sovjetski zasedbi Češkoslovaške ter proti izraelskim napadom na Palestino.
Ko prebiraš ta zbornik, se zdi, da bereš o današnjem času,« je ob izidu zbornika povedal koordinator projekta Lenart Šetinc.
Po besedah urednika Tomaža Kšele številni prispevki za novejšo zgodovino v zborniku govorijo o vprašanjih, ki so še vedno oziroma znova aktualni.
»Tako kot pred pol stoletja moramo tudi danes najti odgovor na vprašanje, kako zagotoviti mir v svetu, kako odgovoriti na podnebne izzive, kako izboljšati demokracijo, pa tudi, kako reformirati izobraževalni sistem in še zlasti univerzo.
Morda bodo izkušnje generacije 68 lahko komu pri tem v pomoč ali pa vsaj v navdih,« je dejal in dodal, da zbornik prinaša tudi več izvrstnih prispevkov o avantgardni poeziji, gledališki ustvarjalnosti, likovni umetnosti in prizadevanjih študentov na področju arhitekture v tistem času.
Filozof Mladen Dolar, član uredniškega odbora, se študentskega gibanja in Skupnosti študentov spominja takole:
»Če prelistamo ta zares zajetni zbornik o SŠ in študentskem gibanju v letih 1968–74, je prvi vtis najbrž presenečenje, osuplost, nejevera: je mogoče, da se je vse to res zgodilo?
Ta politična invencija, ta duh upora, ta kritična refleksija, ta volja za spremembo, ta entuziazem in prepričanje, brez dvoma prepletena z dobršno mero naivnosti, ta vpetost v protestna dogajanja, ta volja – in vse to v režimu, ki je bil daleč od demokratičnih standardov, čeprav v sebi veliko bolj protisloven, kot se nemara zdi vnazaj.«
In še: »Takrat se je kazala možnost vsega, zdelo se je, da je vse mogoče. Danes tega občutka ni več.«
Zbrane je pozdravil tudi Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, ki je podprla izdajo zbornika.
»Beletrina je nastala iz nekdanje Študentske založbe, zato smo še posebej zavezani spominjanju in refleksiji študentskega organiziranja.
Pred nekaj leti smo tako skupaj s partnerji obeleževali spomin na leto 1968, v okviru projekta V iskanju svobode je tako nastala zanimiva podstran na MMC RTV Slovenija.
Zbornik predstavlja nadgradnjo prizadevanj tega projekta in veseli smo, da smo bili povabljeni k sodelovanju,« dodaja Čander.
Založnik zbornika je Kulturno društvo Mariborska literarna družba, sozaložnika pa sta Beletrina in Založba Univerze v Ljubljani.
