Mnogi najemniki se soočajo z diskriminacijo.
Najemniški trg v Sloveniji je že lep čas v globoki krizi - najhuje je v Ljubljani. Cene najemnin naraščajo, kakovost bivanja pa upada.
Ob tem se pojavlja še vse bolj pereča težava diskriminacije, ki najbolj prizadene družine z otroki, LGBTQI+ skupnost in migrante, lahko preberemo v poročilu organizacije Najemniški SOS, ki je bilo objavljeno pred kratkim.
Zaradi neenakih obravnav teh skupin postaja iskanje primernih stanovanj vse bolj zahtevno in pogosto celo nemogoče, ugotavljajo.
Družine z otroki težko do primerne kvadrature
Družine z več otroki se pri iskanju najemniških stanovanj soočajo s številnimi ovirami. Najemodajalci jih pogosto zavračajo ali jim otežujejo bivanje z različnimi pogoji, ki jih za druge najemnike ne postavljajo.
Zlasti družine z večjim številom otrok se soočajo z zelo omejeno ponudbo primernih stanovanj. Tro- in štirisobna stanovanja, ki bi bila primerna za večje družine, so redka in tudi za dve povprečni plači cenovno skoraj nedosegljiva.
Najemodajalci se pogosto bojijo, da bodo otroci povzročili preveliko škodo stanovanju, kar vodi v diskriminacijo.
LGBTQI+ skupnost ter migranti v borbi s predsodki
Poleg družin se z diskriminacijo na najemniškem trgu soočajo tudi osebe iz LGBTQI+ skupnosti, ugotavlja Najemniški SOS. Mnogi se srečujejo z zavrnitvami že na podlagi svojega videza ali spolne identitete, poleg tega pa so izpostavljeni invazivnim vprašanjem in prikritim oblikam diskriminacije.
Migranti in begunci so ena najbolj ranljivih skupin na trgu najemnih stanovanj. Zaradi etničnega porekla in pogosto slabšega znanja slovenskega jezika so pogosto zavrnjeni že na prvi stopnji iskanja stanovanja.
Migranti, ki poročajo o svoji izkušnji z najemodajalci, navajajo, da so jih številni zavrnili že ob prvem stiku, pri čemer so kot izgovor pogosto navajali, da stanovanje oddajajo le določenim skupinam, kot so študentje ali samske osebe.
Potrebni so sistemski ukrepi
Avtorji poročila o kritičnem stanju na stanovanjskem trgu državo pozivajo, naj čim prej uredi razmere na najemnem trgu. Predlagajo uvedbo progresivnega nepremičninskega davka, ki bi bolj obremenil prazna stanovanja in omejil špekulativne nakupe nepremičnin. Prav tako poudarjajo potrebo po regulaciji kakovosti stanovanj ter okrepljenem nadzoru nad najemodajalci.
Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.
