Nič kaj privlačna podoba: Sluz znova prekrila slovensko morje

Pred dnevi je burja odpihnila večino sluzi in pojavile so se napovedi, da se je morsko cvetenje končalo. A se je izkazalo, da ni tako, je poročala TV Slovenija. Sluz na slovenskem morju se je po dobrem tednu vrnila. Najhuje je bilo v nedeljo. 

Strokovnjaki opozarjajo, da bomo takim ciklom morda priča vse poletje. Pojav cvetenja morja vse bolj skrbi turistične delavce, saj podoba obmorskih krajev ni prav nič privlačna. 

Kot so pred časom sporočili iz Nacionalnega inštituta za biologijo, sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo.

Sluz sicer poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo, med drugim fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih ter živalskih celic, bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.

Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti, njihova razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.

Zdravja kopalcev sluz sicer ne ogroža, ker pa se vanje ujamejo številni organizmi, ki so lahko tudi patogeni, se izpostavljanje vseeno odsvetuje. 

Sluzenje tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu

Kot so še sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo, pojava sluzenja ne opažajo zgolj v slovenskih obalnih mestih, temveč tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu.

Čeprav pojav sluzenja ni ravno pogost, prvi zapis o tem v severnem Jadranu segajo že v leto 1729. Zadnji tak pojav na tem območju se je zgodil leta 2018.