Pogovarjali smo se z Andrejem Krivcem, 42-letnim Novogoričanom, ki kljub invalidskemu vozičku živi pozitivno življenje, se ukvarja s številnimi projekti, je marketinški specialist, ozavešča o družbenih temah in navdihuje vse okrog sebe.
Kot pravi, je bilo njegovo življenje že od nekdaj pestro in aktivno. Zelo rad spoznava nove stvari, se izobražuje in druži. Je izredno deloven in aktiven na različnih področjih.
»Rad berem, se družim, delam, se izobražujem, rad sem aktiven. Včasih sem bil nogometaš, igral sem tudi v 1. slovenski ligi. Z igranjem nogometa sem si pomagal tudi financirati študij v Ljubljani,« se spominja.
Zaradi prometne nesreče postal tetraplegik
Je pa njegove športne aktivnosti precej okrnila prometna nesreča, ki ga je zaznamovala pred osmimi leti. V njej je utrpel hude poškodbe hrbtenjače in postal tetraplegik.
»Poškodba hrbtenjače po prometni nesreči je povzročila tetraplegijo. To pomeni, da od ramen navzdol ne morem skoraj ničesar premikati,« je pojasnil.
Kljub invalidskemu vozičku delovno aktiven in z različnimi hobiji
A to, da pristaneš na invalidskem vozičku, še ne pomeni, da se ti popolnoma ustavi življenje. Andreju se zagotovo ni.
Še danes je izredno aktiven in deloven, zaposlen je za polovični delovni čas pri tuji multinacionalki in dela kot marketinški specialist.
»Trenutno delam na področju 'nevidnega' dela marketinga (razvoj in upravljanje programa zvestobe, marketinške analize in raziskave, segmentacije, reporting, analiza uspešnosti marketinških akcij, coaching...),« pravi.
Razlika v njegovem življenju je predvsem ta, da ne igra več nogometa, ima pa zato veliko drugih hobijev. Invalidski voziček mu, kot pravi, ni v napoto.
»Glede na situacijo mi voziček daje svobodo. Če pa sprašujete, če me invalidnost ovira v življenju, bi pa rekel tako. Nogometa več ne igram, zato zdaj več berem, ostalo pa je podobno, hodim v službo, se izobražujem, miksam muziko, se družim, hodim na izlete, na počitnice, in živim normalno življenje skupaj s punco,« še doda.
»V življenju ima vsak lepe in težke trenutke«
Glede na to, da je na invalidskem vozičku pristal kar naenkrat in je to kljub temu velika sprememba v življenju, smo Andreja vendarle povprašali o tem, kako se spoprijeti s takšno nesrečo in dejstvom, da je življenje iz danes na jutri popolnoma drugačno.
Odgovarja, da je po nesreči zagotovo bilo nekoliko težko in neprijetno, a so v življenju vsakega tako lepi kot tudi težki trenutki. Sam se raje spominja predvsem tistih lepih.
»Sicer pa mi ni bilo prijetno, ko sem se po dolgi in naporni rehabilitaciji vrnil na staro delovno mesto in so me nekateri sodelavci obravnavali kot nekoga, ki ne more nič delati in ki spada samo še v invalidski pokoj. Na srečo jim nisem začel verjeti in sem z menjavo delodajalca prišel v okolje, kjer jih zanima le moje znanje,« poudari.
»Morda me kakšna starejša gospa več pozdravi, drugače pa ne vidim kakšne razlike«
Čeprav mnogi invalidi ali kronični bolniki svojega stanja še leta in leta ne morejo sprejeti in jim praktično otežuje življenje, to za Andreja ne velja.
Dejstvo, da je invalid, je do danes že popolnoma sprejel, v okolju pa se ne počuti stigmatiziranega ali preveč drugačnega. Prav tako mu je vseeno za opazke, da so invalidi 'prikovani' ali 'priklenjeni' na voziček.
»To dejstvo sem sprejel in se s tem ne obremenjujem. Se pa sigurno malo pojezim, ko zaradi kakšne stopnice ne morem na želeno mesto in ko pri vsej dobri volji ne morem najti apartmaja brez stopnice, da bi lahko odšel na zaslužen oddih,« pojasni in doda, da ga tudi okolica popolnoma sprejema in ne izloča.
»Odnos okolice do mene se zaradi vozička ni spremenil. Morda me kakšna starejša gospa več pozdravi, drugače pa ne vidim kakšne razlike.«
Sodeluje tudi pri projektu Vključen svet in ozavešča o sprejemanju drugačnih
Sodeluje tudi pri različnih projektih, s katerimi lahko pomaga pri ozaveščanju o družbenih temah in sprejemanju drugačnih.
Eden takšnih je tudi projekt Vključen svet, s katerim se spodbuja k aktivni participaciji javnosti in gospodarskih družb pri vključevanju in zaposlovanju invalidov.
Vanj se je vključil predvsem zaradi tega, ker je tudi sam invalid, ki zmore marsikaj, je zaposlen in delovno aktiven.
»Delovno aktiven je lahko tudi tetraplegik. Sam računalnik upravljam s premikanjem glave in lahko povsem normalno in z normalno hitrostjo delam z velikimi Excel tabelami, se javljam na telefon in kličem, pišem,« je jasen.
»Sprejmi se takšnega, kot si, in 'brcaj' dalje«
Tovrstna poškodba po nesreči pa še zdaleč ni redka in marsikomu oteži življenje. Andrej vsem, ki doživljajo podobno poškodbo in se spoprijemajo z življenjem na invalidskem vozičku, svetuje predvsem to, da ne smejo obupati in se morajo sprejeti.
»Sprejmi se takšnega, kot si, in 'brcaj' dalje. Poglej, kaj lahko delaš in ne česa ne moreš in potem to, kar lahko, tudi naredi,« je jasen.
Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Starejše novice
