Ljubljanainfo
Sre, 1.2.2023 18:00
Z 26. januarjem je v veljavo stopil novi zakon o varstvu potrošnikov, ki prinaša spremembe predvsem na področju nepoštenih poslovnih praks, kot so na primer dvojne kakovosti blaga. Preverili smo, katere vse novosti še prinaša.

Državni zbor je nedavno sprejel novi zakon o varstvu potrošnikov, s katerim želijo zagotoviti poenotenje ravni varstva potrošnikov znotraj držav članic Evropske unije. 

Slovenski potrošniki bomo lahko končno jedli enako kakovostno hrano in prali s pralnimi praški enake kakovosti istega proizvajalca kot v Italiji ali Nemčiji

Prav tako odslej ne bomo več izbirali, ali bomo zahtevali popravilo, menjavo, znižanje cene kupljenega izdelka ali celo vračilo kupnine.

Kakšne pravice nam še prinaša nov zakon?

Prepoved dvojne kakovosti blaga

Kot so zapisali na Zvezi potrošnikov Slovenije, na podlagi novega zakona o potrošnikih odslej velja prepoved dvojne kakovosti blaga na trgovskih policah. 

Že nekaj časa številni potrošniki opozarjajo, da je v trgovinah v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem slabša kakovost določenih izdelkov, kot pa je na primer v Avstriji in Nemčiji.

Med temi izdelki izpostavljajo predvsem lešnikov namaz blagovne znamke Nutella, ki naj bi bil v naših trgovinah slabše kakovosti, torej z manj lešniki in z več sladkorja, kot pa v trgovinah na zahodnem delu Evrope.

Podobna zgodba naj bi bila tudi s pralnimi praški Ariel in mehčalci Lenor, ki so bili doslej za naše trgovske police predvidoma bolj redčeni. Slabše kakovosti in z več plastike naj bi bile med drugim tudi otroške plenice.

Številni uporabniki so se zaradi tega po omenjene izdelke raje odpeljali v sosednjo Avstrijo, a kot kaže, to zdaj ne bo več potrebno. Nepoštene poslovne prakse in različna kakovost blaga bodo namreč odslej tudi kaznovane.

Za neupoštevanje zakona kazen tudi do 50.000 evrov

Zakon o varstvu potrošnikov kot zavajajočo poslovno prakso šteje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti.

Primer: Proizvajalec čokoladnega namaza priznane blagovne znamke bo sedaj imel dve možnosti – na slovenske police bo moral bodisi postaviti izdelke, ki bodo po sestavi in okusu enaki tistim v na primer Italiji ali Avstriji, bodisi nadaljevati prodajo dvojne kakovosti svojih izdelkov, vendar v (dovolj) drugačni preobleki.

Predvidena globa za kršitve te določbe je od 5000 pa vse do 50.000 evrov, so navedli na zvezi potrošnikov.

Uveljavljanje stvarne napake oziroma neskladnosti s pogodbo

S pomočjo novega zakona o potrošnikih lahko poleg boljše kvalitete izdelkov odslej uveljavljamo tudi stvarno napako oziroma neskladnost s pogodbo.

Stvarno napako lahko potrošnik uveljavlja pri nakupu katerega koli izdelka, če izdelek ne deluje, nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. 

V primeru neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot tridesetih dneh po njegovi dobavi, pa ima odslej potrošnik pravico do zavrnitve – v tem času lahko torej odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo.

V dobro potrošnika se podaljšuje tudi obdobje, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, in sicer s sedaj veljavnih šest mesecev na eno leto.

Znotraj tega obdobja je dokazno breme na prodajalcu, kar pomeni, da je on tisti, ki mora dokazovati, da očitane napake ob dobavi blaga ni bilo, so še dodali na zvezi potrošnikov. 

Spremembe pri uveljavljanju garancije

Nov zakon o varstvu potrošnikov pa prav tako prinaša spremembe glede uveljavljanja garancije

Potrošnik lahko tako odslej uveljavlja garancijo za izdelke le pri garantu, torej podjetju, ki je dajalec garancije, ali pri njegovemu pooblaščenemu servisu.

Garant je običajno proizvajalec izdelka, v primeru uvoženih izdelkov pa za proizvajalca šteje tudi uvoznik in distributer izdelka. Prodajalec izdelka je garant le, če izda garancijski list.

Ob tem se skrajšuje tudi rok, v katerem mora garant odpraviti napake. Za izdelke, dane na trg pred začetkom uporabe novega zakona, bo še naprej veljal 45-dnevni rok, medtem ko se za izdelke, ki bodo dani na trg pozneje, rok za popravilo skrajšuje na 30 dni.

Lahko se bo sicer podaljšal za 15 dni, pri čemer pa bo moral proizvajalec o tem še pred iztekom prvotnega roka obvestiti potrošnika in mu obenem navesti razloge za njegovo podaljšanje, še navajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Podrobnosti novega zakona o varstvu potrošnikov si lahko preberete tukaj.

Starejše novice