V Sloveniji beležimo skrb vzbujajoč porast primerov oslovskega kašlja. Po tem, ko je bilo v celotnem letu 2023 prijavljenih 125 primerov okužbe z oslovskim kašljem, pa smo le do 13. marca letos zabeležili že 381 okužb, kar je trikratnik lanskoletne letne incidence.
Kljub napredku v medicini in cepljenju ostaja oslovski kašelj vir pomembnih zdravstvenih skrbi zaradi svoje visoke stopnje nalezljivosti in morebitnih zapletov, zlasti pri ranljivih skupinah, kot so novorojenčki in dojenčki.
Zdaj, ko se število primerov hitro povečuje, je ključno razumeti vzroke za povečanje števila okužb, pomembno pa je tudi poznavanje simptomov oslovskega kašlja, načinov njegovega zdravljenja ter pomen preventivnega vedenja.
Lani 'le' 125 primerov, letos pa že 381
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so do 13. marca prejeli 381 prijav primerov oslovskega kašlja. Lani v celem letu pa je bilo skupaj prijavljenih 125 primerov.
Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov.
V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav.
Kakšni so simptomi in kako se zaščititi?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki se kaže z značilnimi napadi hudega kašlja. Začetek bolezni je podoben prehladu, z izcedkom iz nosu in rahlo povišano temperaturo.
Po nekaj tednih se razvije značilen kašelj, ki se stopnjuje v napadih. Napadi so lahko tako močni, da bolnik težko diha, bruha ali celo pomodri. Kašelj lahko traja več tednov ali celo mesecev.
Bolezen lahko prizadene ljudi vseh starosti, vendar je najnevarnejši za dojenčke, mlajše od šest mesecev. Pri tej starostni skupini lahko bolezen poteka asimptomatsko ali pa se kaže le z dihalnimi premori. Prav tako so bolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.
Oslovski kašelj se prenaša s kužnimi kapljicami, ki se ob kašljanju ali kihanju izločijo iz dihal obolele osebe. Okužba se lahko prenese tudi posredno, preko okuženih predmetov.
Najučinkovitejši način preprečevanja je cepljenje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti.
Cepljenje namreč zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. A kot izpostavljajo na inštitutu, zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada.
Tako opozarjajo, da je izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi.
Cepljenje s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je priporočljivo tudi za nosečnice čim prej po 24. tednu nosečnosti, ki jim cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je cepljenje pri odraslih zaenkrat samoplačniško.
Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot tisoč nosečnic.
