Konoplja, laični javnosti najbolj poznana pod imenom marihuana, se uporablja za rekreativne, zdravstvene, prehranske in industrijske namene.
Sodobni načini uporabe konoplje so sicer največkrat kar v rekreativne namene, zaradi česar je tudi najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji.
Slovenski mladostniki se po njeni uporabi uvrščajo nad povprečje vrstnikov iz drugih držav, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kot so navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je po podatkih zadnje Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah razširjenost konoplje med odraslimi prebivalci Slovenije med letoma 2012 in 2018 narasla.
Med mladostniki v starosti 15 let sicer ostaja stabilna, med tistimi v starosti 17 let pa beležijo zelo visoko razširjenost.
»Slovenija samooskrbna država s konopljo«
Dva od ključnih razlogov za razširjenost konoplje v razvitem zahodnem svetu sta po oceni strokovnjakov njena dostopnost ter nizko zaznana tveganja v povezavi z njeno uporabo.
Da bi do konoplje v naslednjih 24 urah prišli lahko ali zelo lahko, je v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2018 menila polovica slovenskih petnajstletnikov in skoraj dve tretjini sedemnajstletnikov.
V publikaciji ocenjujejo, da je precejšnja dostopnost do konoplje prav gotovo povezana tudi z razmahom gojenja le-te v posebej prirejenih prostorih, saj je, kot kažejo podatki policije, »Slovenija samooskrbna država s konopljo, ki se goji v posebej prirejenih prostorih«.
Večina te konoplje ostaja v državi, dostopna je tako v urbanem kot ruralnem okolju.
Politične pobude za legalizacijo konoplje
Eden od petih mladostnikov v starosti 15 let je v raziskavi odgovoril, da je vsaj enkrat v življenju poskusil konopljo, v zadnjih 12 mesecih jo je uporabil eden od šestih, v zadnjih 30 dneh pa eden od osmih mladostnikov v tej starostni skupini.
Slovenski mladostniki so tudi v precej manjšem odstotku kot njihovi vrstniki iz drugih držav menili, da je redna uporaba konoplje tvegana.
Slovenija je v zakonodaji že uredila uporabo konoplje v medicinske namene. Med prebivalci pa po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje počasi narašča odstotek tistih, ki so naklonjeni popolni legalizaciji konoplje.
Pojavljajo se tudi različne politične pobude za legalizacijo rekreativne uporabe te zdaj prepovedane droge.
Številne posledice, povezane z uporabo konoplje
Kot so zapisali, pa ob tem vse več različnih raziskav opozarja na številne posledice, povezane z uporabo konoplje, še posebej, če se uporaba začne v mladostništvu.
»Uporaba konoplje lahko med drugimi vpliva na razvoj možganov, na slabši akademski uspeh, na pojav različnih težav v duševnem zdravju, na prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom konoplje, na razvoj zasvojenosti in tako dalje,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Eno do možnosti, kako ukrepati, pa vidijo v okrepitvi izvajanja dokazano učinkovitih preventivnih aktivnosti v različnih okoljih in med različnimi ciljnimi skupinami.
Starejše novice
