Ljubljanainfo
Aronija je grmičasta rastlina, ki v svojih plodovih skriva veliko zdravilnih učinkovin. Trajnica, ki v višino zraste približno tri metre je na začetku veljala za okrasno rastlino, ki je s svojimi belimi cvetovi in pisanimi listi krasila dvorišča.
Pozneje so jo začeli uporabljati tudi za prehranske namene.
V Evropo je prišla na začetku 18. stoletja
Domovina aronije je Severna Amerika, kjer je uspevala v zmerno hladnem podnebju z veliko vlage. Indijanci so njene plodove že takrat uporabljali za hrano in tudi za zdravila.
V Evropo je prišla okoli leta 1700, razširila pa se je predvsem v severnih delih. Najbolj je uspevala v Skandinaviji, Sibiriji, na severu Avstrije in Nemčije.
Ker lahko prenese izredno nizke temperature, so jo poimenovali tudi sibirska borovnica.
V Evropi so jo sprva uporabljali kot okrasno rastlino, saj ima spomladi nežne bele cvetove, medtem ko se jeseni listi obarvajo živo rdeče in oranžne barve.
Izredno trdoživa rastlina
Aronija, ki lahko prenaša izjemno nizke temperature, uspeva na polsenčnih legah s siromašno prstjo. Odporna je tudi na visoke temperature in na sušo, pa tudi na škodljivce in ostale rastlinske bolezni.
Zaradi tega je enostavna za pridelavo, saj potrebuje minimalno skrb za rast.
Grmi začnejo poganjati zgodaj spomladi, takoj po zadnjem mrazu. Jagode, ki so lahko črne, vijolične ali temno rdeče barve ter so trpkega okusa, pa dozorijo v mesecu avgustu.
Zreli plodovi vsebujejo ogromno vitaminov in mineralov
Zreli plodovi so prava vitaminska bombica, saj vsebujejo velike količine vitaminov A, C in E, vitamine B ter celo vitamin P. Slednji skrbi za absorpcijo vitamina C.
Aronijini plodovi vsebujejo tudi ogromno koristnih mineralov, kot so kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod in fosfor.
Aronijini plodovi imajo neverjetne zdravilne učinkovine. Izboljšujejo delovanje ščitnice, čistijo jetra, zmanjšujejo krvni tlak in krvni sladkor, zmanjšujejo tudi možnost obolenja za rakom, preprečujejo vnetje sluznice, lajšajo glavobol in želodčne težave, korsitni pa so tudi za srčne bolnike.
Plodovi ščitijo tudi kožo pred sončnimi opeklinami in preprčujejo nastanek sive mrene.
Raziskave so pokazale tudi, da je aronija izredno močan antioksidant, ki razstruplja telo in ga ščiti pred bakterijami in boleznimi.
Aronija kot marmelada, džem, sok, liker ...
Aronijo lahko predelamo v najrazličnejše prehranske izdelke. Užitna je tudi sveža, a ker so plodovi trpki jih pred zaužitjem lahko skuhamo ali posušimo, da dobijo bolj sladkast okus.
To jagodičevje mnogi skuhajo tudi v marmelade ali džeme, nekateri pa iz nje naredijo tudi sokove, likerje ali celo žgane alkoholne pijače.
Aronijo se lahko najdete tudi v lekarnah, saj sestavlja marsikatero prehransko dopolnilo v obliki šumečih ali navadnih tablet.
Starejše novice
