Nad Slovenijo se te dni širi belkasta koprena, ki ni oblačnost, temveč dim iz obsežnih gozdnih požarov v Kanadi.
Po tem, ko je dim v ponedeljek in torek prekril velik del Evrope, je posledično dosegel tudi naše kraje, kar povzroča motno nebo in rdečkasto-oranžne sončne zahode.
Ogenj se hitro širi zaradi izjemno suhega in vročega vremena ter močnega vetra, kar močno otežuje delo gasilcev.
Razmere v kanadskih provincah Manitoba in Saskatchewan se še vedno niso umirile, nekatere dimne oblake pa je veter ponesel čez Atlantik in so v preteklih dneh dosegli Evropo.
V torek je po vsej državi gorelo več kot 220 aktivnih požarov, od katerih je bila polovica ocenjena kot neobvladljiva.
Ogenj je uničil že več kot 3,3 milijona hektarjev površine, kar je enakovredno površini Belgije.
Ljubljana med najbolj onesnaženimi
Dim zaradi kanadskih požarov močno vpliva na slabo kakovost zraka v srednji Evropi, zlasti v Franciji, Nemčiji in Švici.
Med najbolj onesnaženimi večjimi mesti na svetu so bila v sredo zjutraj, 11. junija, tudi Zagreb, Ljubljana, Milano in Bern.
Oblak dima je sprva prečkal Sredozemlje in dosegel Grčijo 18. in 19. maja, drugi oblak pa je 1. junija prispel v severozahodno Evropo.
Poleg dima iz Kanade, na slabo kakovost zraka zlasti v Španiji in na Portugalskem vpliva tudi saharski prah, ki se bo v nadaljevanju tedna premikal proti severu in zahodu Evrope.
Agencija za okolje pomirja javnost, da trenutne ravni delcev v zraku ne presegajo mejnih vrednosti, ki bi ogrožale zdravje, njihov vpliv pa naj bi izzvenel do petka.