Ljubljanainfo
Sre, 9.8.2023 18:00
Po katastrofalni naravni nesreči, ki je prizadela skoraj celotno Slovenijo, je sedaj nastopil čas za sanacijo in čiščenje poplavljenih domov. Ker pa to prinaša določena tveganja, smo zbrali napotke, kako se zaščititi.

Slovenijo so nedavno prizadele katastrofalne poplave, ki so zarezale globoke rane v vsakdanje življenje državljanov. V naravni nesreči, ki so jo že označili za najhujšo v zgodovini samostojne Slovenije, so domovi, infrastruktura in skupnosti utrpeli neprecenljivo škodo.

Obnova in čiščenje poplavljenih prostorov pa prinašata izzive in tveganja za zdravje prebivalcev. Zavedajoč se teh nevarnosti, je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil pomembne in praktične smernice, kako poskrbeti za svoje zdravje med čiščenjem poplavljenih prostorov. 

Nacionalni inštitut za javno zdravje s tem poudarja, da je varnost in zdravje državljanov na prvem mestu ter da se je ob katastrofi potrebno obnove oziroma sanacije lotiti premišljeno, sistematično in odgovorno.

Pomembno prekuhavanje vode

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so kot prvo pripravili priporočila in usmeritve v zvezi s pitno vodo.

Zaradi nedavne ujme je na nekaterih poplavljenih območjih države pitna voda onesnažena, kar lahko privede do tveganja za zdravje, predvsem prenosa nalezljivih bolezni.

Do preklica naj se tako voda na prizadetih območjih prekuhava, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pitno vodo razkužujemo s prekuhavanjem oziroma s triminutnim vrenjem. Če je voda motna, jo predhodno zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo skozi več plasti čiste, prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter na primer s filtrom za kavo.

Prekuhano vodo shranimo na hladnem v zaprti oziroma pokriti posodi, da se naknadno ne onesnaži. Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.

»Prekuhavanje pitne vode v primeru mikrobiološke onesnaženosti je praviloma kratkoročen, a nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost vode, saj uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo,« poudarjajo na inštitutu in dodajajo, da naj prebivalci ob tem spremljajo obvestila upravljavca vodovoda.

Pri čiščenju prostorov potrebna ustrezna oprema

Dodaten vir tveganja za prenos nalezljivih bolezni predstavljajo slabše higienske razmere. Kanalizacija in površinske vode namreč onesnažijo okolje, ob čiščenju tega pa ljudje prihajajo v stik z različnimi nečistočami, ki lahko predstavljajo vir prenosa bolezni, omejena pa je tudi zmožnost osebne higiene.

Povečana je predvsem nevarnost za pojav črevesnih okužb, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pri čiščenju prostorov je tako nujna uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme, med drugim plašča, gumijastih rokavic in gumijastih škornjev. 

Priporoča se sprotno in dosledno umivanje in razkuževanje rok po delu. Stoječa voda in odvečna vlaga namreč med poplavami ustvarjajo ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. 

»Zaprte prostore, v katerih je več dni zastajala voda, obravnavajte, kot da so onesnaženi s plesnimi, ob čiščenju pa poleg osnovne zaščitne opreme uporabljajte še dodatno osebno varovalno opremo, na primer zaščitno masko FFP3 in očala,« poudarjajo na inštitutu.

Opozarjajo tudi na ustrezno oskrbo ran in poškodb ter preprečevanje stika z glodavci in njihovimi iztrebki. 

Med ogrožene skupine prebivalstva, pri katerih lahko v primeru okužbe pride do hujših zapletov, so nosečnice, otroci in starejši ter kronično bolni posamezniki, zato priporočajo, da jih v delo ne vključujejo, prav tako naj se omeji njihovo zadrževanje v onesnaženih prostorih.

Kako očistiti prostore po poplavah?

Prostore prezračimo in iz njih odstranimo opremo in predmete ter jih očistimo, operemo s čisto vodo in čistili. Z vodno cevjo očistimo tla in stene s čisto vodo.

Razkužimo tla, stene in predmete, ki smo jih predhodno odstranili iz prostorov. Uporabljamo ustrezno razkužilo. Čistila in razkužila pripravimo in uporabimo po navodilih proizvajalca.

Očiščene in razkužene prostore prezračimo, ogrejemo in posušimo. Ko so prostori, police, oprema čisti in suhi, lahko živila vrnemo na prvotno mesto.

Nekatera hrana je po polavah še vedno uporabna

Med poplavami se lahko živila onesnažijo s površinsko vodo, ki je mikrobiološko in kemično onesnažena in vsebuje nevarne mikroorganizme iz odplak in odpadnih voda kanalizacijskega sistema, mrtvih živali in ljudi.

Kako torej postopati? Če najdemo nepoplavljena živila, umaknemo vsa živila iz potencialno ogroženih prostorov na varno. Polagamo jih na ustrezne podlage v suhih, temnih in zračnih prostorih.

Pri poplavljenih živilih, katerih vsebina ni bila v stiku s poplavno vodo, a je bila morda poškodovana embalaža, preložimo vsebino v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo. 

Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki so prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, zatrjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Vendar pri tem, če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in razkužimo.

Uporabimo lahko tudi živila, shranjena v hladilnikih in zamrzovalnikih, če ti niso bili poplavljeni in ni prišlo do daljšega izpada električne energije.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa poudarjajo, da vsekakor zavržemo živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, živila, ki vsebujejo tujke, plesniva živila, pločevinaste konzerve z živili, ki so poškodovane, ter živila v poškodovani ali polomljeni stekleni embalaži.

Starejše novice