Onesnaženost zraka z delci PM 10 je bila lani nekoliko višja kot v preteklih letih. Največje število dovoljenih preseganj dnevne mejne vrednosti je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledila sta Črnomelj in Črna na Koroškem.
Kot so v poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji zapisali v Agenciji RS za okolje (Arso), so ravni delcev PM 10 na treh merilnih mestih presegle dovoljenih 35 preseganj dnevne mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter.
Največ preseganj je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (49), sledila sta Črnomelj (39) in Črna na Koroškem (37).
K preseganjem so po navedbah Arsa prispevali promet, kurjenje v neučinkovitih pečeh in tudi puščavski prah, ki je lani večkrat dosegel Slovenijo in vplival na kakovost zraka pri tleh.
Večina preseganj je bila sicer zabeležena v januarju, februarju in decembru, ko so pogosti temperaturni obrati onemogočali razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki so glavni vir delcev PM 10.
Najvišja povprečna letna vrednost, 30 mikrogramov na kubični meter, pa je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer se izpusti iz prometa pridružujejo ostalim virom onesnaženja.
Merili so tudi onesnaženost zraka z delci PM 2,5, v primeru katerih pa letna mejna vrednost, postavljena pri 20 mikrogramih na kubični meter, lani ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišjo povprečno letno vrednost PM 2,5 so izmerili v Črnomlju, znašala pa je 19 mikrogramov na kubični meter. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za delce PM 2,5 za državo je lani znašal 12 mikrogramov na kubični meter, kar je precej pod 20 mikrogrami na kubični meter, kolikor je znašala predpisana stopnja izpostavljenosti za leto 2024.
Ravni benzo(a)pirena pa so na dveh merilnih mestih presegle ciljno vrednost en nanogram na kubični meter. Na merilnem mestu Celje bolnica je povprečna letna vrednost znašala 1,7 nanograma na kubični meter, v Črnomlju pa 2,6 nanograma na kubični meter. Kot so pojasnili na Arsu, so bile najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Povprečne letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca pa so bile na vseh merilnih mestih pod predpisanimi mejami.
Vrednosti ozona pa so bile v letu 2024 na večini merilnih mest nekoliko nižje kot leto prej.
»Opozorilnih in alarmnih vrednosti nismo presegli, a so bile poleti najvišje vrednosti vseeno previsoke in tako moteče za zdravje, zlasti na nekaterih postajah, kot so Koper, Otlica in Krvavec,« so navedli na Arsu.
Najvišje dnevne osemurne vrednosti so povsod presegle 120 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni preseganje dolgoročne ciljne vrednosti za varovanje zdravja. Ciljna vrednost za varovanje zdravja, ki je določena kot povprečje treh let in je lahko presežena manj kot 25-krat, je bila presežena v Kopru, Grčni v Novi Gorici ter na Otlici in Krvavcu.
Dušikovi oksidi iz prometa in industrije so bili pod mejnimi vrednostmi, v središču Ljubljane pa je koncentracija dušikovega dioksida še vedno tik pod dovoljeno letno mejno vrednostjo.
Kot pojasnjujejo na Arsu, so žveplov dioksid, ogljikov monoksid in benzen sicer že več let precej pod mejnimi vrednostmi. Tudi v času padavin, kot sta dež in sneg, so bile kisline in težke kovine večinoma na nizkih do srednje visokih ravneh v primerjavi z Evropo.
»To pomeni, da je kakovost zraka v Sloveniji večinoma znotraj zakonskih mejnih vrednosti, v hladnih mesecih in ob prometnih cestah pa je zrak še vedno onesnažen, zato je pomembno, da zmanjšujemo izpuste iz ogrevanja in prometa,« so sklenili.
