Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v predlogu zakona o dopolnitvah in spremembah in zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev predlaga dva dodatna dohodkovna razreda za državno štipendijo.
Tako se bo krog upravičencev razširil.
Ob reformi socialne zakonodaje pred leti so ukinili otroški dodatek za polnoletne dijake, nadomestila ga je državna štipendija.
Z dvema dodatnima dohodkovnima razredoma, s katerima se izenačuje cenzus z otroškim dodatkom, državna štipendija nadomešča otroški dodatek za otroke starejše od 18 let.
Pri vprašanju, ali bi namesto tega raje uvedli otroški dodatek tudi za polnoletne, je bila sprejeta odločitev za zvišanje cenzusa za štipendijo, saj to dijakom in študentom, ki se šolajo zunaj domačega kraja, omogoča tudi dodelitev dodatka za bivanje, kar močno izboljša možnosti za šolanje mladim s periferije in tako izenačuje njihove možnosti za šolanje z možnostmi, ki jih imajo mladi, ki živijo v izobraževalnih središčih.
Predlog zakona bo razširil krog upravičencev. Če bo predlog zakona sprejet med šolskim letom, je predvideno, da bo veljal za dijake in študente že v tekočem šolskem letu.
Višina državnih štipendij v dodatnih dohodkovnih razredih
Dodatni predlogi, ki bodo pozitivno vplivali na upravičence in na odločanje:
- Poenostavitev postopka priznavanja pravic iz javnih sredstev: S tem bodo razbremenili center za socialno delo, da bodo lahko bolj poglobljeno nudili pomoč posameznikom in družinam v stiski; upravičenci bodo lažje razumeli pogoje za pridobitev pravic.
- Zagotavljanje več pravic družinam oziroma širjenje kroga upravičencev do pravic iz javnih sredstev: Nevštevanje otroškega dodatka kot dohodek pri priznanju državne štipendije, nevštevanje otroškega dodatka in državne štipendije pri priznavanju subvencije najemnine; nevštevanje kadrovske štipendije in plačila za študentsko delo v osnovo za priznanje letnih pravic.
- Spreminjanje spodbud za zaposlovanje s ciljem vrnitve na trg dela: Del plačila, ki ga oseba prejme, se ne šteje pri ugotavljanju materialnega položaja; izenačujemo spodbude za delo za oba partnerja v družini, spodbude za delo niso več odvisne od števila ur aktivnosti – pravica do spodbude pripada, če je oseba delovno aktivna 60 ur na mesec.
- Pri skrbi za ranljive skupine posebej izpostavljajo skrb za starejše. Tako na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagajo, da se pravica do varstvenega dodatka podaljšuje po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora oseba vložiti zgolj prvo vlogo za priznanje pravice, potem pa jo Center za socialno delo po uradni dolžnosti podaljšuje. Namen tega je preprečiti primere, ko upravičenec pozabi vložiti vlogo za podaljšanje pravice, in zato pride do prekinitve izplačila varstvenega dodatka. Drugi predlog je, da se tudi starejšim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in hkrati do varstvenega dodatka, prizna pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. To pomeni, da se osebi zagotovi popolna zdravstvena oskrba vseh potrebnih zdravstvenih storitev. Breme za plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev prevzame država.
Kaj bodo prinesle nove spremembe zakonov?
S predlaganimi spremembami štirih zakonov na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za Ljubljanainfo pojasnijo, da zasledujejo naslednje cilje:
- V središče delovanja postavljajo ljudi in njihovo dostojanstvo, saj želijo zagotoviti pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo.
- Ob enem že dolgo slišijo pripombe, kako zapleteni in nepregledni so postopki za pridobitev socialnih transferjev. Spremembe, ki so jih predlagali, naslavljajo prav ta problem in prinašajo potrebno posodobitev socialnih transferjev, da bo ta postal bolj pregleden, razumljiv in življenjski.
- Z določenimi spremembami zakonodaje želijo potegniti tudi ločnico med družinsko politiko, ki naj bi spodbujala rodnost in bila v pomoč družinam, in socialno politiko, ki bi morala pomagati tistim z nižjimi dohodki oziroma tistim, ki se niso sposobni sami preživljati.
- S spremembami administrativno razbremenjujejo tudi centre za socialno delo, saj verjamejo, da se morajo strokovni delavci več ukvarjati s svetovanjem in pomočjo ljudem v stiski, manj pa z administracijo.
- Na področju trga dela želijo hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči. Sistem socialnih transferjev, ki je namenjen kratkotrajnemu premagovanju stiske, mora tako na eni strani predstavljati učinkovito varnostno mrežo, na drugi strani pa mora spodbujati iskalce zaposlitve, da se ponovno vključijo na trg dela.
Starejše novice
