Foto: Bobo
STA
Tor, 7.2.2023 13:14
Raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani so sodelovali v mednarodni študiji, ki dokazuje prednosti prilagajanja zdravljenja genskemu zapisu.

Raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani so sodelovali v mednarodni študiji, ki je pokazala, da se pri bolnikih pojavlja 30 odstotkov manj resnih neželenih učinkov zdravil, če so ta prilagojena njihovemu genskemu zapisu.

Študija kot prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa.

Raziskavo, v kateri je pod vodstvom Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu sodelovalo sedem držav, so pred nekaj dnevi objavili v priznani medicinski reviji The Lancet.

Raziskovalno skupino v Sloveniji je vodila predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Vita Dolžan. Poleg raziskovalcev laboratorija za farmakogenetiko medicinske fakultete je pri raziskavi sodelovalo tudi več kot 50 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz 11 zdravstvenih centrov in domov.

»Že nekaj časa vemo, da se ljudje različno odzivamo na različna zdravila, ta raziskava pa je na velikem vzorcu bolnikov z različnimi boleznimi pokazala, da lahko varnost zdravljenja dejansko izboljšamo s prilagajanjem zdravil genski sliki posameznika,« je o dosežku ljubljanskih raziskovalcev povedal rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.

Po mnenju Majdiča lahko takšno bolj usmerjeno predpisovanje zdravil, kljub relativno dragemu postopku določanja genskega zapisa, dolgoročno predstavlja prihranke za zdravstveni sistem. Med drugim zaradi manjše porabe zdravil in njihovih manj pogostih neželenih učinkov.

Vključeni tudi bolniki iz Slovenije

V raziskavo so vključili približno 7000 bolnikov iz sedmih evropskih držav, od tega 716 iz Slovenije, z različnimi zdravstvenimi težavami, od srčno-žilnih obolenj, različnih oblik raka, duševnimi in drugimi boleznimi.

Pri vseh bolnikih so preverili prisotnost 50 različnih sprememb v zapisu 12 specifičnih genov, ki lahko vplivajo na delovanje 39 izbranih zdravil. V obdobju 12 tednov po začetku zdravljenja so jih redno anketirali in preverjali pojav neželenih učinkov zdravil, kot so driska, slabost, glavobol, vrtoglavica, bolečine, izguba okusa in podobno.

Bolniki, ki so uporabljali odmerke zdravil, prilagojene njihovemu genskemu zapisu, so poročali manj neželene učinke, hkrati pa so bili zelo zadovoljni s farmakogenetsko kartico in rezultati, ki so jih prejeli. Po mnenju raziskovalcev farmakogenetska kartica bolnikom daje občutek, da so dejavno vključeni v svoje zdravljenje.

»Prvič smo dokazali, da prilagojen pristop deluje za veliko število zdravil. Zdaj imamo na voljo dovolj dokazov, da lahko nadaljujemo z uporabo v klinični praksi,« je povedal Henk-Jan Guchelaar iz Leidna, ki je vodil raziskavo.

»To pomeni, da je naslednji korak, da začnemo uporabljati odmerjanje zdravil, prilagojeno genskemu zapisu,« je dodal bolnišnični farmacevt in glavni raziskovalec Jesse Swen.

Po besedah Vite Dolžan se vsi sodelujoči raziskovalci strinjajo, »da bi bilo skoraj etično sporno, če bolnikom ne bi ponudili možnosti, da je njihovo zdravljenje s pomočjo farmakogenetske informacije bolj učinkovito oziroma bolj varno«.

Na strokovnih zdravniških združenjih ter zdravstveni politiki pa je, kako se bo to vpeljalo v prakso, je sklenila.

Starejše novice