O literaturi Afrik | Zora Neale Hurston: Barakun
Termin
Lokacija
Vodnikova domačijaSRE, 24. 1. 2024, ob 18.00
O LITERATURI AFRIK
𝐙𝐨𝐫𝐚 𝐍𝐞𝐚𝐥𝐞 𝐇𝐮𝐫𝐬𝐭𝐨𝐧: 𝘽𝙖𝙧𝙖𝙠𝙪𝙣
________________________________
Vabljeni na predstavitev in pogovor o knjigi Barakun: Zgodba zadnjega »črnega tovora« (Založba/ *cf., 2023, prevod: Irena Duša Draž) afriško-ameriške antropologinje Zore Neale Hurston, ki prek pričevanj enega zadnjih afriških sužnjev Cudja Lewisa (1841–1935) in njegovih spominov na Afriko, govori o čezaltantski trgovini s sužnji, enem najstrašnejših in najdobičkonosnejših obdobij človeške zgodovine, v katerem so aktivno sodelovali tudi Afričani.
O knjigi se bo literarna kritičarka Aleksandra Gačić pogovarjala z avtorico spremne besede Petro Meterc.
Knjiga bo na voljo tudi v našem prodajnem kotu.
________________________________
»Barakun – Beseda barakun je španskega izvora, izhaja iz besede ’barraca’, baraka, kar pomeni ’koča’. Izraz ’barakun’ opisuje zgradbe, v katere so zapirali Afričane pred prodajo in izvozom v Evropo ali Ameriko. Te zgradbe, ki so jih včasih imenovali tudi tovarne, palisade, staje in ograde, so postavljali blizu obale. Včasih so bile skromne kot ’suženjske koče’ ali utrjene kot ’suženjske hiše’ ali ’suženjski gradovi’, v katerih so Afričane strpali v jetniške celice pod zgornjimi prostori evropskih upraviteljev. Afričani, ki so jih zadrževali v teh zgradbah, so bili ugrabljeni, zajeti v lokalnih vojnah ali vpadih, ali so po jih prignali iz zaledja oziroma iz notranjih območij z vse celine. Mnogi so v barakunih umrli, ker so bili ob prihodu na obalo v tako slabem zdravstvenem stanju, ali pa zato, ker so predolgo čakali na prihod ladje. Nekateri so umrli med čakanjem, da se ladja zapolni, ta proces je namreč lahko trajal tri do šest mesecev. Ta faza trgovanja se je imenovala ’obalno’ obdobje. V letih, ko je bilo trgovanje omejeno, so ujetnike zadrževali tudi po več mesecev.«
_________________________________
Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Založbo *cf.
_________________________________
Program Vodnikove domačije sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.
