Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu.
Praznovanje velike sobote se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja).
Poseben pomen ima blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.
Pri maši berejo več svetopisemskih besedil kakor običajno.
Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove.
Po navedbah Slovenske škofovske konference se pri bogoslužju ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo.
Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta.
Ponekod je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov.
Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.
Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Voda pa je tudi v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja.
Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje.
Blagoslov velikonočnih jedi
Katoličani bodo danes k blagoslovu odnesli velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka, hren, kruh in potica.
Tudi evangeličani bodo pripravili velikonočne jedi, ki pa jih ne blagoslavljajo.
