Državni zbor je leta 2021 sprejel predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber.
Novela je začela veljati 3. aprila lani, ustavno sodišče pa je prejšnji mesec odločilo, da zakon ni v neskladju z ustavo, potem ko se je nanj zaradi določbe, ki predpisuje, da mora pošiljatelj oziroma prejemnik plačati 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro, obrnil državni svet.
Uber, ameriški ponudnik platforme za prevoze in dostavo, je sicer na Hrvaškem prisoten skoraj devet let, mi pa smo zasledili, da je 14. aprila prišlo do lobiranja za vstop podjetja na slovenski trg.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Širše območje Ljubljane
Uber je napovedal »delovanje v okviru obstoječih zakonskih podlag v Sloveniji«, so nam povedali na ministrstvu.
»Pojasnili so, da nameravajo delovati na širšem območju Ljubljane, in sicer kot klicna platforma, ki povezuje uporabnike z izvajalci prevozov, podobno kot delujejo ostala avtotaksi podjetja.«
S časovnico jih niso seznanili
Kakšnih konkretnih predlogov niso imeli, so nam pa na ministrstvu potrdili, da je to bil prvi takšen poskus lobiranja.
Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali je mogoče že govoriti o konkretni časovnici. S to, kot se izkaže, ministrstvo niso seznanili.
»Povedali so, da bodo na slovenski trg vstopili v bližnji prihodnosti,« so nam pojasnili na ministrstvu.
Pristojnost inšpektorata
Sicer pa na vstop posameznih podjetij na slovenski trg ne morejo vplivati, »če ta delujejo v okviru obstoječe zakonodaje. Njihovo delovanje bo po vstopu na slovenski trg lahko preverjal pristojni inšpektorat«.
Za konec so nam povedali še, da nadaljnji pogovori ministrstva »s podjetjem Uber niso predvideni«.