Toni Pugelj: Aleja ni več samo nakupovalni center

O tem, kako se spreminjajo nakupovalni centri, zakaj stavijo na dogodke in doživetja ter kakšna je prihodnost fizičnih trgovin, smo se pogovarjali z direktorjem Aleje Tonijem Pugljem.

Še vedno se ponašate z laskavim nazivom najmodernejša nakupovalna destinacija. Kako pridobiš ta naziv oziroma kaj je kriterij?

»Če povem konkretno: mi smo se takrat prijavili na dva natečaja. Eden je bil RLI, ki je na svetovnem nivoju. Takrat smo dobili nagrado za najboljše nakupovalno središče na svetu.

Drugi je bil na evropski ravni; je še bolj strokoven in na višjem nivoju, ker so ocenjevalci prišli tudi v naš center. Ogledali so si ga in preverili, kakšne so prednosti našega centra oziroma zakaj kandidiramo in katere so tiste lastnosti, ki nas odlikujejo.

Na koncu pa seveda vse to prinese tudi to, da nas naši obiskovalci, ko nas vidijo oziroma ko nas redno obiskujejo, nekako nagradijo s tem priznanjem, da je center moderen, skladen s trendi oziroma zanimiv za obiskovalce.

Ker se v njem ves čas nekaj dogaja, ker ima zanimivo arhitekturo in nenazadnje tudi dve mednarodni priznanji, ki to naše delo potrjujeta.«

Modernost odražate tudi s tem, da ste več kot prostor za nakupovanje in doživetja. Nam lahko o tem poveste kaj več?

»To je v bistvu splošen trend, ki ne velja samo za Alejo, ampak lahko rečem, da je bila Aleja tukaj na slovenskem prostoru nek začetnik ali pa pionir. Poleg naše osnovne dejavnosti, ki je in ostaja, da imamo trgovine in da se v njih nakupuje, dajemo velik poudarek dejavnostim poleg nakupovanja.

To je v prvi vrsti gostinstvo. Imamo nek gostinski kotiček z osmimi lokali, ki je prostor druženja, kamor pridejo družine ali pa med delovnim časom poslovni ljudje na malico.

Imamo pa tudi prostor, kjer se aktivno dogaja – to je naša aktivna streha. Tam imamo otroško igrišče, zdaj imamo zgoraj tudi padel, imamo prostor, kjer se gledajo večji športni dogodki, prostor, kjer v poletnem času za naše obiskovalce enkrat tedensko organiziramo koncerte, pa še marsikaj drugega.

Omeniti velja tudi Planet Lollipop, ki je popolnoma prilagojen najmlajšim.

V glavnem ne gre samo za nakupovanje, ampak za prostor, kjer se ustvarjajo doživetja, kjer se ljudje srečujejo in kjer se lahko sproščajo na športni ali kakšen drug način.«

ALEJA SKY je svetovna posebnost. Poleg športne infrastrukture in gostinskih lokalov na zeleni strehi organizirate še številne dogodke. Je to eden vaših  glavnih konkurenčnih prednosti?

»Vsekakor. Tega drugi centri nimajo, sploh ne v takšni obliki v Sloveniji. Tudi v tujini jih je sicer nekaj, vendar jih je še vedno relativno malo.

To je tisto, kar nam daje dodatno vrednost. V zimskem času smo imeli tudi ledeno stezo oziroma drsališče za naše obiskovalce. Poleg obiskovalcev so zelo pogosto prihajale tudi šole, ki so ta prostor najemale za športne dneve.

Poskušamo torej ustvariti prostor, kjer se stalno nekaj dogaja. Spremljamo, kakšni so trendi in katere stvari so zanimive. Tako je recimo padel.

Padel pozimi ni bil tako zaseden, ker je odprto igrišče, ampak zdaj prihajajo toplejši meseci, ko bo prenehalo deževati in snežiti, in verjamem, da bo tako kot lani, ko smo ga začeli, to spet zelo uspešna zgodba.«

Na leto imate več kot 250 dogodkov. Kaj to pomeni za obiskovalce?  

»Za nas to pomeni ogromno dela, ker ni dovolj samo narediti dogodek – treba ga je tudi izpeljati tako, da je za obiskovalce zanimiv.

Nekateri tradicionalni dogodki so vedno zanimivi, kot na primer pustna rajanja, velikonočni dogodki in podobno. Imamo pa tudi posamezne dogodke, kjer spremljamo trende in potem pripeljemo zanimive ljudi – lahko je to koncert s kakšno skupino, lahko so influencerji ali druge aktualne stvari.

Na eni strani je to veliko razmišljanja in truda, na drugi strani pa za obiskovalce predstavlja pomembno popestritev njihovega vsakdana. Ljudje danes iščejo trenutke druženja, saj smo velikokrat doma za telefoni.

Takih dogodkov, še posebej brezplačnih, pa ni ravno veliko. Zato obiskovalci to zelo cenijo. Pogosto tudi slišimo, da pravijo, da se v Aleji stalno nekaj dogaja, več kot v drugih centrih, ker temu namenjamo veliko pozornosti.

Kot sva že rekla, to ni samo prostor nakupovanja, ampak predvsem prostor druženja, sproščanja in ustvarjanja novih spominov za družine in otroke, ki potem dolgoročno postanejo tudi naši kupci.«

Že od odprtja poudarjate močno navezanost na Ljubljano. Kako?

»Mi smo že v osnovi, ko se je center gradil, skupaj z arhitektom razmišljali, da ne postavimo samo neke hiše. Nakupovalni center je v osnovi lahko samo kup betona, ki ga oblikuješ in je funkcionalen.

Mi pa smo rekli, da moramo najti povezavo z Ljubljano. Zato je arhitekt v Alejo vključil različne simbole Ljubljane.

V prvi vrsti je to fasada Aleje, ki predstavlja luske ljubljanskega zmaja, simbola Ljubljane.

Tudi znotraj centra so elementi Ljubljane. Tako kot ima Ljubljana Prešernov trg kot glavni trg, imamo mi prostor pred vhodom, ki ga nekako dojemamo kot naš glavni trg.

Upodobljena je tudi Ljubljanica. Če pogledate tla, boste videli temnejše ploščice, ki simbolizirajo reko, ki teče skozi center in daje občutek pretoka.

Imamo tudi zelene stebre, ki simbolizirajo nabrežje Ljubljanice. Če pogledate ob straneh, so nabrežja zelena. V Aleji so tudi trije mostovi, ki simbolizirajo ljubljansko Tromostovje.

Uporabili smo tudi naravne materiale: pravi les, kamnite plošče, veliko svetlobe, veliko zelenja in tudi vodne elemente, kot je fontana.

Vse to – voda, les, kamen – daje prostoru večjo kakovost in prijetnejše okolje za obiskovalce.«

Veliko delate tudi na povezanosti z lokalnim okoljem. Nam lahko naštejete nekaj aktivnosti?

»Z lokalnim okoljem se povezujemo na več načinov. Pomembno nam je, da se lokalne skupnosti pri nas lahko predstavijo in da jih tudi mi podpiramo.

Prav tako želimo ljudi navdihovati. Na primer na področju trajnosti. Na strehi imamo fotovoltaiko, imamo 200 parkirišč za kolesa, omogočamo car sharing in spodbujamo uporabo javnega prevoza.

Pred Alejo imamo tudi postajo za kolesa Bicikelj, ki jo financiramo in vzdržujemo mi.

S takšnimi dejanji želimo lokalno skupnost spodbujati k trajnostnemu razmišljanju in dolgoročnemu pogledu na okolje.«

Pravijo, da so izzivi zato, da se jih reši. Vi ste se že na samem začetku soočili s pravzaprav globalnim izzivom – pandemijo. Kaj ste se naučili?

»To so bili vsekakor težki časi. Odpreti tak nakupovalni center, kot smo mi, in imeti na drugi strani virus, za katerega takrat, moramo iskreno povedati, nihče ni vedel, kaj pomeni – gledali smo samo slike groze, če lahko tako rečem, kaj se je dogajalo po tujini, in vsi smo bili precej prestrašeni, ker nismo vedeli, kaj se bo zgodilo.

Takrat tudi mi nismo odprli centra. Odpreti bi ga morali marca 2020, vendar smo otvoritev prestavili. Teoretično bi ga lahko odprli, mogoče z dvajsetimi trgovinami, ampak je bila situacija preveč nejasna, zato se za to nismo odločili.

Štiri mesece kasneje smo center odprli delno. Ta izkušnja nam je pokazala predvsem to, da smo morali pokazati veliko vztrajnosti in vere v naš projekt.

To namreč niso bili časi nakupovanja, niti časi, ki bi spodbujali druženje večjih množic ljudi – ravno to pa je bistvo nakupovalnega centra. Kljub temu smo verjeli v projekt. Prvo leto ali dve je bilo težjih, vendar smo to obdobje uspešno prebrodili.

Danes pa mislim, da smo kar dobro umeščeni na zemljevid Ljubljane in tudi širše. Ljudje so nas prepoznali, prepoznali so našo ponudbo in storitve. Pomembna so tudi parkirišča – ljudje pogosto omenijo, da so široka in visoka, kar jim veliko pomeni. Tako smo danes postali prostor, kamor ljudje radi zahajajo.«

Ste zagorovniki t. i. »zdravega šopinga«. Nam lahko poveste kaj več o tem?

»Zdrav šoping je pravzaprav to, o čemer sva že govorila. Ne gre samo za produkte ali za tekstil, ki ga kupuješ, ali za to, da kupuješ bio artikle ali ješ bolj zdravo.

Zdrav šoping pomeni tudi dolgoročno razmišljanje. Pomeni, da poskušaš čim manj obremenjevati promet s privatnimi vozili in podobno.

Za nas je zdrav šoping nek sinonim za vse te navade: od zdravega nakupovanja do tega, da uporabljamo elektriko iz naše fotovoltaike in s tem manj obremenjujemo proizvodnjo električne energije, ker proizvajamo zeleno energijo.

To pomeni tudi manj izpustov ogljikovega dioksida, manj posegov v naravo. Sem spada tudi uporaba koles, javnega prevoza in podobno.

To so za nas elementi zdravega šopinga.«

Ste prejemniki več mednarodnih nagrad. Kako takšna priznanja vplivajo na poslovanje?

»Vsekakor imajo velik vpliv. V Sloveniji še noben nakupovalni center ni prejel takšnih nagrad.

To je pomembno ne samo za nas, ampak tudi za naše obiskovalce in predvsem za naše poslovne partnerje – torej najemnike. Ti so prisotni v destinaciji, ki ima določene kakovosti in standarde, ki jih ne postavljajo vsi.

Na koncu je pomembno, da naši partnerji to prepoznajo. Ko imamo dobre partnerje, smo tudi bolj zanimivi za obiskovalce, kar pomeni več obiska in več prometa.

Poleg tega je Aleja tudi ena izmed arhitekturnih znamenitosti Ljubljane. Morda ste zasledili, da jo je portal Architecture Daily uvrstil med približno deset oziroma dvanajst arhitekturnih simbolov Ljubljane, ki si jih je vredno ogledati.

Tako kot si morate ogledati Tromostovje ali Ljubljanski grad, je med temi tudi Aleja. To priznanje smo dobili pred približno dvema ali tremi leti, kar nas zelo veseli.

Če teh nagrad ne bi bilo, nas verjetno ne bi tako hitro uvrstili med te arhitekturne znamenitosti, saj v Ljubljani nismo edini nakupovalni center.«

Ste oče treh hčera. Kje nakupujete z družino? Kako poteka vaš nakupovalni dan?

»Običajno gremo s celo družino, čeprav so punce zdaj že večje in pogosto rade gredo tudi same. Ampak nekako jim je destinacija, kjer dela oče, še vedno zanimiva.

Običajno pridemo sem, spijemo kakšno kavico, potem gremo v trgovino po osnovne stvari za vikend ali med tednom – predvsem hrano in pijačo.

Potem pa se vedno najde še kakšna stvar, ki jo je treba kupiti – kakšen kos oblačila za kakšen dogodek. Najstarejša ima letos maturo, zato smo morali kupiti tudi maturantska oblačila zanjo in za nas.

Včasih pa gre preprosto za sezonske nakupe – pride pomlad in je lepo osvežiti garderobo.

Ker vse to traja, si vmes privoščimo še kakšno kavico, potem pa gremo pogosto tudi nekaj pojest, na primer na ALEJA SKY.

Tako zaključimo dan v Aleji in ga potem nadaljujemo še kje drugje – v naravi ali na kakšni drugi lokaciji.«

Za konec poglejva v prihodnost. Danes je na spletu vse, spletnih trgovin kar mrgoli. Kakšen je vaš pogled na sožitje fizične in e-commerca?

»Mi tega ne vidimo kot konkurenco ali nasprotnika. Vedno bolj se kaže, da je potrebno sobivanje obeh.

Internet je odličen vir informacij. Tam lahko ljudje preverijo cene, produkte in ponudnike.

Ampak na koncu internet potrebuje tudi fizično trgovino. V trgovini dobiš nasvet prodajalca – pri tekstilu na primer, kako ti nekaj stoji ali kaj bi ti še ustrezalo.

Enako velja za tehnične izdelke in druge produkte, kjer potrebuješ strokovno svetovanje. To potrjuje tudi dejstvo, da veliki spletni trgovci, kot je Amazon, odpirajo fizične trgovine, ker potrebujejo stik s kupcem. Če tega stika ni, dolgoročno izgubljajo prepoznavnost blagovne znamke.

Seveda obstajajo izdelki, ki jih lahko stalno kupuješ prek interneta – na primer če veš svojo številko hlač in kupuješ isti model.

Ko pa pride nov model ali drugačen kroj, se pojavijo težave. Zato imajo spletne trgovine tudi veliko stroškov z vračili. Ljudje naročijo deset ali petnajst izdelkov in večino vrnejo. V trgovini pa izdelek pomeriš in ga kupiš takoj.

Internet torej potrebuje fizično trgovino, tako kot fizična trgovina potrebuje internet za informiranje kupcev.«