sobotainfo
Čet, 24.4.2025 18:15
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič opozarja na nujnost celostnih rešitev za zdravstveno, pokojninsko in regionalno politiko ter poudarja vlogo sveta kot glasnika stroke in korektiva zakonodajnega procesa.

V televizijski oddaji Aktualno na televiziji IDEA je predsednik državnega sveta Marko Lotrič predstavil vlogo, delovanje in razvojne izzive tega parlamentarne institucije v Sloveniji. V ospredju so bili zakonodajni postopki, demografski premiki in pomen regionalizacije.

Lotrič je med drugim dejal, da državni svet odigra ključno vlogo kot varuh demokracije v Sloveniji. 

»Če državni svet deluje dobro, je demokracija v Sloveniji boljša,« je izpostavil. 

Poudaril je, da svet deluje ne le kot nadzorni mehanizem nad zakonodajno vejo oblasti, temveč tudi kot promotor zakonodajnih predlogov, ki črpajo iz vsakodnevnih izkušenj ljudi, strokovnih posvetov in interesnih skupin.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Ljubljane, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Veto na zdravstveni zakon in kritika sistema

Pred kratkim je državni svet podal veto na zakon o zdravstveni dejavnosti. Po Lotričevih besedah zakon ne prinaša rešitev za skrajševanje čakalnih vrst in povzroča napetosti med zdravstvenimi delavci. 

Izpostavil je primer dermatologije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer so čakalne dobe ekstremno dolge – do 464 dni, z vsakomesečnim podaljšanjem tudi za 40 dni. 

»To kaže, da sistem ne deluje,« je opozoril.

Demografske spremembe in razpršenost zakonodaje

Slovenija se sooča z resnimi demografskimi spremembami. Lotrič je napovedal, da bo v prihodnjih desetletjih kar 30 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. Kljub temu pa zakonodajni predlogi, kot so reforma dolgotrajne oskrbe in pokojninski zakon, po njegovem mnenju niso povezani in celoviti. 

»Zakoni hodijo eden mimo drugega,« je bil kritičen.

Odseljevanje mladih in pomen regionalnega razvoja

Posebej zaskrbljujoče se mu zdi izseljevanje mladih iz manjših regij, predvsem iz severovzhodne Slovenije. Poudaril je pomen povezovanja gospodarstva in izobraževanja ter nujnost ustvarjanja okolja, ki bi mladim omogočal ostati doma in ustvarjati dodano vrednost za skupno blagajno

 »Moramo ustvariti družbo, ki bo obdržala svoj kader.«

Regionalizacija – pot k uravnoteženemu razvoju

Lotrič je regionalizacijo označil kot »temeljno spremembo prihodnosti«. 

Po njegovem bi pokrajine lahko poskrbele za prostorsko načrtovanje, gradbena dovoljenja ter učinkovito črpanje evropskih sredstev. Ob tem opozarja na nerazumno centralizacijo države, saj kar 140.000 ljudi vsak dan migrira v Ljubljano. 

»To ni zdravo – ne za ljudi, ne za okolje,« je poudaril.

Gospodarstvo in konkurenčnost

Glede gospodarskih razmer Lotrič opozarja na padec konkurenčnosti. Slovenija se je nekoč primerjala z zahodnimi državami, danes pa že s Hrvaško. Kritičen je bil do davčne politike in neto plač. 

»Z bruto plačo smo pri Italiji, a neto z več kot 6000 evri zaostajamo.« 

Po njegovem je nujna razbremenitev plač in sprememba davčne krivulje, da bi Slovenija ohranila raznolik kader – od visokotehnološkega do osnovnega.

Načrti za prihodnost: posveti in obiski regij

V ospredju prihodnjega dela državnega sveta bodo posveti o zdravstvu, energetiki in šolstvu. Lotrič vabi vse zainteresirane k sodelovanju in predlogom. Zaključki teh posvetov bodo predstavljeni vladi in pristojnim ministrstvom. 

Napovedal je tudi obisk Pomurske regije in Slovenskih goric, kjer bodo skupaj z lokalnimi predstavniki in gospodarstveniki iskali konkretne rešitve za regijske izzive.

Starejše novice