Foto: Duh časa
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Pet, 25.2.2022 16:00
Društvo Duh časa je izgubilo svoje prostore, kjer so izvajali srčno in dobrodelno dejavnost. Delujejo neprofitno, zato menijo, da bi bilo »higienično, če bi prostore Društvu Duh časa namenilo mesto ali država brezplačno«.

Društvo Duh časa je skupina okoljevarstvenikov, podpornikov napredka in znanstvene metode. Zavzemajo se za trajnostni razvoj, skupno dobro, splošno blaginjo in odprto kodo. 

»Znanost in tehnologijo vidimo kot ključni orodji za oblikovanje udobne, varne in pravične družbe prihodnosti,« pove Matjaž Ugovšek z društva. 

Delujejo povsem prostovoljno, njihovi projekti pa so usmerjeni v promocijo tako imenovanega gospodarstva, osnovanega na virih, ki predstavlja temeljno vizijo njihove organizacije.

O društvu

Korenine organizacije segajo v leto 2008, ko se je na rednih srečanjih v ljubljanskem Tivoliju dobivala skupina vizionarjev, ki je premišljevala o tem, kaj bi lahko naredili za boljši jutri. 

Po nekaj skupnih akcijah - projekcije dokumentarnih filmov, dogodek Z-Day na Prešernovem trgu - so sklenili ustanoviti društvo. 
Jedrni člani leta 2022 so: Matjaž Ugovšek, predsednik, ustanovitelj, Simona Knavs, blagajnik, administracija, razpisi …, Leon Lainšček in Jure Sah, I.T., raziskave in razvoj, Uroš Strelec, I.T. podpora, Sandra Grosek in Darijan Vukadin, koordinacija za Severovzhodno Slovenijo, Jani Turk in Danijela Jerković, koordinacija za Obalo.

Foto: Duh časa

Društvo je bilo ustanovljeno 15. januarja 2010. Društvo trenutno šteje 24 članov, poleg tega se je letos aktiviralo še vsaj 30 prostovoljcev, v vseh letih do sedaj pa skoraj 200 posameznikov

Tehnologija v dobrobit človeštva

Društvo za trajnostni razvoj Duh časa so ustanovili kot odziv na vizijo gospodarstva, osnovanega na virih, predstavljenega v dokumentarnih filmih Duh časa

Temelj vizije predstavlja uporabo virov, tehnologije in napredka izključno v dobrobit človeštva in živih bitij ob skrbi za planet in prihodnje rodove. 

»Visoko tehnološka prihodnost je neizbežna, avtomatizacija in nesluten napredek v znanosti pa predstavljata priložnost, da bi sistemsko rešili večino družbenih in planetarnih izzivov, s katerimi se soočamo danes,« menijo.

Računalniki za socialno ogrožene

Najbolj odmeven projekt društva je dejavnost Računalniki za socialno ogrožene, katere ime dobro nakaže bistvo. 

Z dejavnostjo Računalniki za socialno ogrožene so začeli konec novembra 2011, ko so podarili prvi računalnik študentu iz Zagorja.

Dejavnost Računalniki za socialno ogrožene poteka v Ljubljani in Mariboru, zelo aktivne prostovoljce pa imajo tudi v Piranu, Kozini, Radečah, na Ptuju in še nekaj zbirnih točk. »Še v nekaterih drugih krajih se občasno pojavi prostovoljec ali nekaj njih, s katerimi sodelujemo, dokler jim življenje omogoča dodatno aktivnost,« razlagajo za Ljubljanainfo.

Predelajo stare računalnike

Računalnike, ki jih darujejo, predelajo iz starih računalnikov, katere mnogi kličejo 'neuporabni'. Za en računalnik v povprečju porabijo okoli 60 minut, da je povsem usposobljen. Pri prenosnih računalnikih je čas priprave običajno daljši, pravijo. 

Foto: Duh časa

Razložijo, da to pomeni sledeče: računalnik najprej odprejo, izločijo trdi disk, ki gre takoj v karanteno in izbris, ga očistijo prahu, preverijo delovanje, po potrebi dopolnijo sestavne dele, vstavijo izbrisan disk, namestijo operacijski sistem, ga posodobijo, vnesejo v njihov evidenčni sistem in izvedejo končno kontrolo. Diske izbrišejo po postopku, ki sta ga razvila člana, Jure Sah in Leon Lainšček.

Foto: Duh časa
Foto: Duh časa

Komu računalnike podarijo?

Prosilce k njim usmerijo v veliki meri druge organizacije, ki jim že nudijo kako od oblik pomoči, razložijo za Ljubljanainfo. Tako sodelujejo s Centri za socialno delo, Zvezami in Društvi prijateljev mladine po vsej Sloveniji ter vsemi drugimi humanitarnimi organizacijami kot so na primer Rdeči križ, Karitas, Šent, Kralji ulice, društva upokojencev, Azilni dom, … 

Kličejo, ali pišejo o svoji stiski pa družine, oziroma posamezniki tudi sami, pravijo. 

V času šolanja na daljavo so računalnike podarjali učencem v neposrednem sodelovanju z ravnateljicami in ravnatelji osnovnih šol po vsej državi.

Foto: Duh časa
Foto: Duh časa

Odkar delujejo, so računalnik podarili vsem, ki so bili v stiski in so ga rabili. Seznam vključuje: prejemnike socialne pomoči, invalidne osebe, upokojence in druge starejše, brezdomce, šolajoče, begunce, samohranilke/ce, zapornike, pa neprofitne organizacije, mladinske centre, šole in vrtce …, čez mejo pa so pomagali ob poplavah v Bosni, beguncem v Atenah in že več šolam v Afriki.

Tako se število podarjenih računalnikov bliža 6000.

Foto: Duh časa
Foto: Duh časa
Foto: Duh časa
Foto: Duh časa

Društvo brez svojih prostorov

V Ljubljani so od leta 2012 gostovali v zaklonišču zdajšnje Osnovne šole Kolezija - bivša Osnovna šola Bičevje - na Splitski ulici 13. 

Uradno je njihov naslov sicer Trubarjeva cesta 72 - bivša tovarna Rog, a pravijo, da tam nikoli niso imeli prostorov, le naslov za prejemanje pošte. 

»Z Osnovne šole Kolezija imamo sicer odličen odnos in si z njimi nadvse želimo sodelovati še naprej, a zaradi prenove objekta tam žal ne moremo delovati,« razlagajo. Zaklonišča, kjer so imeli delavnico, namreč zaradi situacije po prenovi šole - ki ni vključevala tudi zaklonišča - do nadaljnjega ni mogoče uporabljati. 

Foto: Duh časa
Foto: Duh časa
Foto: Duh časa

»Le vodstvu šole se lahko v bistvu zahvalimo, da smo lahko pomagali toliko posameznikom in družinam v stiski, da smo pred nedavnim podarili že 5000. računalnik!« povedo.

Gluha ušesa občine in organizacij

Ker je glas o dobrih delih društva segel tudi v deveto vas, so se ob nedavni izgubi prostorov, na družbenih omrežjih pojavile predvsem pobude študentov, ki trdijo, da bi moralo društvu prostor odstopiti Študentska organizacija univerze v Ljubljani v enem izmed »trenutno neizkoriščenih, oziroma komercialno izkoriščenih prostorov Študentskega kampusa«.

Foto: Posnetek zaslona Facebook Iskra
Foto: Posnetek zaslona Facebook Iskra
Foto: Posnetek zaslona Facebook Iskra
Foto: Posnetek zaslona Facebook Iskra

»Ganjeni smo, ko se za nas zavzamejo posamezniki, ki nam sploh ne bi rabili pomagati - še prevečkrat je tako. Po drugi strani nas žalosti, ko se za nas ne zavzame podpisnik kakega od trajnostnih načrtov, ki jim naša dejavnost zelo neposredno sledi, ali jih celo izvaja,« razlagajo in kot primer navajajo Trajnostno urbano strategijo Mestne občine Ljubljana

V iskanju prostora

Tako so v društvu trenutno v iskanju svojega mesta pod soncem. V sporočilu za javnost pozivajo za pomoč: »Če bi nam lahko kakorkoli pomagali pri iskanju prostorov, nam pišite na [email protected], ali pa nas od ponedeljka do sobote med 12.00 in 16.00 pokličite na telefonsko številko 069 154 063.«

Dejavnost zbiranja in usposabljanja računalniške opreme v prestolnici potrebuje najmanj 150 metrov na kvadrat skladiščno-obrtne površine v pritličju in 20 kvadratnih metrov večnamenskega prostora. 

»To je gotovo skromna ocena, saj smo pred nedavnim uspeli pridobiti zaupanje Ministrstva za javno upravo, ki ima v skrbi vso odsluženo računalniško opremo javne uprave,« razlagajo, da bi njihovi prostori torej morali imeti »kapaciteto« za okoli tisoč računalnikov - 200 kvadratnih metrov, da bi lahko brez večjih težav sprejeli donacije v obdobjih množične menjave opreme v organizacijah. 

Foto: Duh časa

»Ker dejavnost vključuje tudi veliko razstavljanja in ločevanja elektronike, bi nujno potrebovali še dvorišče, na katerem bi imeli več zabojnikov za odpadne snovi,« povedo.

In kakšen je njihov proračun? Za Ljubljanainfo ocenjujejo, da bi lahko v tem trenutku pokrili med sto in 200 evrov mesečnih stroškov. 

Dejavnost Računalniki za socialno ogrožene je namreč povsem neprofitabilna, vse računalnike pa izključno podarjajo. 

»Glede na naravo dejavnosti, bi bilo po našem mnenju povsem higienično, če bi prostore Društvu Duh časa namenilo mesto ali država brezplačno,« menijo.

Starejše novice