»Če bi te stvari ostale notri, filma ne bi mogli predvajati nikjer,« je povedal režiser Jan Cvitkovič ob predvajanju svojega dokumentarnega filma Gram srca.
Sredi Ljutomera, v Flo Cukeraju, je Jan Cvitkovič, režiser in scenarist filmov V leru, Kruh in mleko, Odgrobadogroba, Archeo in Šiška Deluxe, predstavil dokumentarni film o odvisnikih, ki jih lahko vidimo na sprehodu po ljubljanskem centru.
»Tega najprej nisem vedel,« je v pogovoru, ki je sledil projekciji, povedal sogovorniku Žigi Kastelicu.
»Ta film ni bil moja ideja, bil je ideja mariborskega producenta Boštjana Brezovnika. Ni financiran s strani filmskega centra, države ali karkoli. Boštjan mi je ponudil režijo filma o narkomanih, jaz sem rekel ne, ker me to ne zanima, saj sem se tega nagledal. Potem sem prespal in rekel, da je edini pogoj snemanja filma, če gremo iskati lepoto v tem svetu.«
Polni sobi filmskih navdušencev, ki jih je privabila tematika, ki se jo je Cvitkovič lotil z ekipo, je povedal veliko o ozadju nastajanja filma.
»Nismo imeli plana, nobenega scenarija, torej nič. Z Aleksandrom Petricem sva šla v mesto, iskala te ljudi in se potikala naokoli. Hitro so me sprejeli, kar me je začudilo.«
Med snemanjem filma ga je presenetilo, kako drugače bo gledal nanje. »So zelo senzibilni, čeprav ne bi rekli, in so mi začeli hitro zaupati. Čutili so, kaj želim, in se začeli pogovarjati. Začutil sem, da so iskreni. Tudi drugi, ki jih nismo imeli namena spraševati, so pristopali do nas in želeli povedati svoje. Dobil sem občutek, da jih že dolgo nihče ni nič vprašal.«
»Skozi proces snemanja sem popolnoma spremenil pogled na te ljudi. Vzljubil sem jih in v enem trenutku so mi bili bolj zanimivi od vseh drugih, ki so hodili mimo. Znebil sem se nekih svojih predsodkov,« je še dodal. Z njim so se strinjali tudi številni gledalci v občinstvu, saj so videli drugačno plat ljudi, ki so potisnjeni na sam rob družbe.
»So bili trenutki, ko me je zvilo. Ne samo mene, vsak od ekipe je v procesu enkrat počil,« je razkril težko tematiko filma in dogodke, ki naj ostanejo skriti, saj svojega mesta v 48 minutah trajajočemu dokumentarcu niso našli.
Eden najbolj uspešnih in mednarodno opaznih slovenskih režiserjev je povedal, da prej omenjenega razloga za nastanek ni poznal, dokler se niso zgodila prva predvajanja filma.
»Zdaj se dogaja, da ljudje hodijo gledati ta film in nekateri od njih celo izgubljajo predsodke. Zdi se mi, da je manjkal na slovenskem filmskem, morda celo človeškem zemljevidu,« je povedal.
Predvajanju filma in pogovoru je sledila še pogostitev, ki je v Flo Cukeraju že tradicionalna. O gostitvah takih prireditev (literarni večeri, potopisi, filmske premiere) je povedala tudi lastnica priljubljene slaščičarne v Lotmerku Florjana Kastelic:
»Ker je Flo Cukeraj plac, za sproščeno druženje generacije, ki se še rada pogovarja. Včasih v bolj intimni notranjosti Flo Cukeraja in drugič pod zvezdnatim nebom, zunaj na terasi.«
Razkrila je, da »bodo letos poskrbeli za res krasen izbor kulturnih dogodkov, vse od filmskih, glasbenih in literarnih večerov. Mogoče bomo samo kofetkali, se greli na soncu, čvekali o naših življenjih in ne obsojali drugih. Okušali posebne grižljaje in se družili na najbolj preprost človeški način.«
Jan Cvitkovič z Gramom srca po Sloveniji potuje nekoliko gverilsko, precej nenavadno. Ko je izražen interes za predvajanje, se odzove vsaj on, pogosto z drugimi člani ekipe.
Sinopsis filma
»Ustvarjalci dokumentarnega filma Gram srca smo vstopili v svet odvisnosti in na ulicah Ljubljane spremljali odvisnike, ki so v intervjujih izpovedali lastno doživljanje škodljivih posledic uporabe drog ... izguba doma, razbite in uničene družine, odvzemi otrok, prostitucija, okužbe s HIV, fizično nasilje, alkoholizem ...«
