Prvi znaki zastrupitve z zeleno mušnico se pokažejo šele po šestih urah, zdravilo pa deluje le v prvih treh dneh, zato je čas odločilen.
V slovenskih gozdovih raste približno 3000 vrst gob, okoli 200 jih je strupenih.
Večina zastrupitev je posledica zamenjave strupene gobe z užitno, najnevarnejše pa se pokažejo šele več ur po obroku, zato bolniki k zdravniku pogosto pridejo prepozno.
Za 95 odstotkov zastrupitev je kriva zamenjava
Jesen je vrhunec gobarske sezone, ko se številni Ljubljančani s košarami odpravijo v gozdove okoli mesta. Zastrupitve z gobami so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogoste predvsem jeseni.
»Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 % vseh vzrokov za zastrupitev,« so zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Število smrtnih zastrupitev se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo. Kot so zapisali, je pred dobrimi dvajsetimi leti zaradi zastrupitve z zeleno mušnico v Sloveniji letno umrlo tudi do deset ljudi, zdaj pa so to posamezni primeri.
Namesto štorovk smrtno nevarne kučmice
Na ljubljanskem Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki je bolj znan kot Center za zastrupitve, so kot posebej nevarno izpostavili zamenjavo užitnih štorovk s kučmicami. Te vsebujejo strup amanitin, ki povzroči odpoved jeter.
Najbolj strupene so po navedbah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana gobe iz skupine mušnic (zelena, pomladanska in koničasta) ter nekateri dežnički, kučmice in luskinčki, ki vsebujejo amatoksine. Rdeča in pantarjeva mušnica pa vplivata na živčni sistem in lahko povzročita zmedenost, halucinacije in motnje zavesti.
Zastrupijo se tudi izkušeni gobarji. Kot so zapisali, so se tudi »dobri poznavalci gob« zastrupili, ker so bili pri nabiranju ali čiščenju neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno, ali pa niso nosili očal, ki jih sicer potrebujejo.
Število zastrupitev se po navedbah kliničnega centra iz leta v leto spreminja odvisno od sezone.
Ko se slabost pojavi šele po šestih urah
Pri večini strupenih gob se težave, kot so slabost, bruhanje in driska, začnejo kmalu, v dveh urah po obroku. Pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa se prvi znaki pokažejo šele po najmanj šestih urah.
V kliničnem centru so zapisali, da je treba na zeleno mušnico ali sorodne gobe pomisliti zlasti takrat, ko se znaki zastrupitve pojavijo šest do 24 ur po obroku. Bruhanje in driska se lahko po enem ali dveh dneh prehodno umirita in bolnik se počuti bolje, v naslednjih dneh pa sledi postopna odpoved jeter in ledvic.
Čas je pri tem odločilen. Zdravilo, ki preprečuje vezavo strupa na tkiva, je učinkovito le v prvih treh dneh po obroku, ko strup še kroži po krvi.
Pri grozeči odpovedi jeter sprožijo postopek za presaditev, a se na pravočasno pridobitev organa ni vedno mogoče zanesti.
»Nikakor ne smemo čakati na to, da bo driska v enem ali dveh dneh minila,« so zapisali v kliničnem centru. Ob kakršnih koli težavah po zaužitju gob se je treba takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ta pa se lahko posvetuje s Centrom za zastrupitve. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali še, da je dobro shraniti ostanke gob, saj lahko pomagajo pri prepoznavi vrste.
Tudi užitne gobe lahko povzročijo težave
Prebavne težave po obroku gob so po navedbah kliničnega centra najpogosteje posledica neustrezno pripravljenih užitnih gob. Med vzroki so navedli prevelike količine gob zvečer, neustrezno shranjevanje ali pripravo ter uživanje starih, surovih ali razpadlih gob.
Zdravniki Centra za zastrupitve so v obvestilu zapisali več »zlatih pravil«. Nabirati in jesti je treba le gobe, ki jih dobro poznamo, gobe pa morajo biti zdrave, ne razpadle ali črvive.
Gobe je treba pripraviti čim prej ali jih ustrezno konzervirati, na primer blanširati in zamrzniti ali posušiti. Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ni priporočljivo shranjevati v hladilniku.
Gobe so težko prebavljive, zato naj bodo priloga in ne glavni obrok, prav tako jih ni dobro jesti zvečer pred spanjem. Gob naj ne bi jedli majhni otroci, starejši in bolniki, ki morajo zaradi bolezni žolčnika, trebušne slinavke ali želodca upoštevati dieto. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so kot mejo pri otrocih navedli starost štiri leta.
Dva kilograma na dan, inšpektorji na terenu
Nabiranje gob ureja Uredba o varstvu samoniklih gliv.
»Ta določa, da sme posameznik v enem dnevu nabrati največ dva kilograma gob,« so konec septembra zapisali na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor.
Prepovedano je tudi uničevanje zavarovanih vrst gliv in njihovo odvzemanje iz narave brez dovoljenja ter poškodovanje podgobja. Inšpektorji v sezoni preverjajo predvsem količino in vrste nabranih gob, način nabiranja ter ravnanje z rastiščem. Kršitelji lahko dobijo plačilni nalog, nezakonito nabrane gobe pa se zasežejo.
Gobe lahko preverijo poznavalci
Znanje o gobah je po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in kliničnega centra najbolje pridobivati v gobarskih društvih, iz strokovne literature in od izkušenih gobarjev.
V Ljubljani deluje Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, ki v gobarski sezoni ob ponedeljkih, razen ob praznikih, med 18. in 20. uro organizira determinacije nabranih gob.
Srečanja potekajo v predavalnici na Zaloški cesti 4 (Medicinska fakulteta, patologija), so zapisali na spletni strani društva.
Društvo vsako leto pripravi tudi razstavo gob na Gospodarskem razstavišču v sklopu sejma Narava-zdravje, ki je letos potekal oktobra.
