Foto: Tomaž Bešter
Patricija Fašalek
Sre, 7.9.2022 20:00
Narodna in univerzitetna knjižnica ima so novo pridobitev: temeljne dokumente iz zapuščine Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij.

Temeljni dokumenti iz zapuščine Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij razkrivajo nastanek, pomen in vlogo projekta KSEVT na stičišču umetniške, znanstvene, kulturne in vesoljske tematike, so zapisali v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Eden od idejnih vodij Kulturnega središča, Dragan Živadinov, je predstavil 46 dokumentov, od idejnih zasnov, pisem podpore, časopisnih člankov in drugih publikacij, ki so pomembno prispevali k nastanku in delovanju Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij in jih predal v trajno hrambo in varstvo Narodne in univerzitetne knjižnice. 

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij temelji na pronicljivem delu in izjemni zapuščini Hermana Potočnika Noordunga, lucidnega inženirja, ki velja za pionirja potovanj v vesolje, so sporočili iz Narodne in univerzitetne knjižnice.

Znanstvena zapuščina, ki je precej drugačna od zbirk literarnega značaja

Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke NUK, je povedal, da njihovo sodelovanje s Kulturnim središčem sega v leto 2017, ko so v hrambo prejeli zapuščino Antona Mavretiča, slovenskega znanstvenika, ki je živel in deloval v ZDA in sodeloval pri projektih Voyager. 

Po Rupertovih besedah je že ta pridobitev predstavljala za NUK prelomni dogodek, saj gre za »znanstveno zapuščino, ki je precej drugačna od zbirk literarnega značaja, ki jih sicer hranimo. Arhiv KSEVT, ki se danes pridružuje zapuščini Antona Mavretiča, pomeni še eno pričevanje o vizionarski vlogi slovenske kulture, ki je pravzaprav začetek neke kulturalizacije vesoljskega prostora.« 

Ideja vzniknila v Sloveniji

Rupert je še poudaril, da smo lahko ponosni, da je v duhu Plečnika, ki je svoje učence nagovoril z besedami, naj bodo drzni v idejah, ta ideja prvič, tudi v globalnem merilu, vzniknila prav pri nas, v Sloveniji.

Dragan Živadinov je poudaril, da je bilo Kulturno središče zgrajeno z namenom kulturalizacije vesolja in kozmifikacije umetnosti kot edinstvena institucija, namenjena humanističnim znanostim v realnem vesolju in umetnosti. 

»Ob deseti obletnici smo izmed vseh dokumentov, ki jih je za kak meter in pol, šteli jih nismo, izbrali temeljnih 46.« Dokumenti so razdeljeni na šest sklopov, poimenovanih G:0, Predzgodovina, Umetniški protokoli, KSEVT, Diplomatski protokoli in Tiskovine, iz katerih je med drugim moč razbrati, da ima projekt veliko mednarodno veljavo, tudi v strokovni javnosti.

Arhivi so prostor, kjer so varno shranjene nevarne ideje

Ni naključje, da je zbirka teh dokumentov zaupana ravno Narodni in univerzitetni knjižnici.

Živadinov je namreč prepričan, da »prav tukaj, če kje, obstaja ves človeški spomin. Avantgardna umetnost, ki ji pripadamo, je imela na začetku 20. stoletja negativen odnos do muzejev, mi, naslednji val, pa imamo neskončno zaupanje v knjižnice in arhive. Kot je dejal neki pametni mož, so arhivi prostor, kjer so varno shranjene nevarne ideje«.

Temeljni dokumenti obsegajo materialni spomin različnih obdobij vzpostavljanja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Na desetine dokumentov, člankov in publikacij je predano v strokovno hrambo ter digitalizacijo, kar bo omogočilo zgodovinjenje pomembnega dosežka razvoja slovenske kulturne infrastrukture, pravijo v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij se od ustanovitve leta 2010 uveljavlja na svetovnem zemljevidu institucij, ki delujejo na preseku umetniške, znanstvene, kulturne in vesoljske tematike. 

Starejše novice