V Drama Kavarni je bila danes novinarska konferenca pred začetkom arheoloških izkopavanj na območju Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
Odprla jo je ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da je ravno prenova ljubljanske Drame prvi večji obnovitveni projekt, ki se ga loteva aktualna vlada Roberta Goloba.
Gre za ključen, 58 milijonov evrov težek projekt, ki ima tako praktično kot tudi simbolno vrednost. Omenila je, da na ministrstvu deluje posebna operativna skupina, ki nadzira in redno poroča o vsem dogajanju znotraj tega projekta in da so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom.
Ravnateljica SNG Drame Vesna Jurca Tadel je na kratko opisala vse probleme, zaradi katerih je trenutno stanje v Drami absolutno neprimerno za kvalitetno gledališko delo: stavba že več kot 100 let ni bila deležna konkretne obnove, predstavlja rizik na področju potresne varnosti, nima prezračevalnega sistema, kar povzroča, da se v poletnih mesecih prostori ogrejejo na kar 40 stopinj, stoli v dvoranah so neudobni in so postavljeni preblizu skupaj, odrske zavese morajo delavci še vedno dvigovati ročno.
Obenem je poudarila še, da do vdorov vode v stavbo, kakršnim smo bili priča ob večjih nalivih, ne prihaja le v deževnih obdobjih, temveč tudi takrat, ko se na videz ne zdi, da je padlo posebej veliko dežja. Vse te in še mnoge druge težave, s katerimi se soočajo obiskovalci zaposleni, je torej moč strniti v tri kategorije: varnost, tehnika in funkcionalnost.
Rešitve na vseh omenjenih področjih je predstavil Matija Bevk iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti. Poudaril je pomen ohranjanja historičnega tkiva stavbe in celotnega pripadajočega zemljišča, ki ima v središču mesta že od časa rimske Emone poseben pomen.
Glavna pridobitev projekta bo nova večnamenska avla, do katere bo mogoče dostopati preko ločenega vhoda. Ta bo predstavljala povezovalni prostor med vsemi štirimi odri, ki jih po besedah ravnateljice krvavo potrebujejo: glavnim, malim, eksperimentalnim ter vadbenim.
Vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Barbara Nadbath je povedala, da so se na tem območju pred približno 2000 leti začele tri gradbene faze, ostanke katerih odkrivamo še danes.
Rimljani so Emono postavili v vsega triletnem obdobju, v srednjem veku pa so ruševine njihovih stvaritev uporabljali kot priročni kamnolom za izdelavo mestnega obzidja.
Do prvih pozidav je prišlo v zadnji četrtini 19. stoletja. Arheologi pričakujejo, da bodo na območju Drame v procesu prenove naleteli na mnoga zanimiva odkritja.
Kako bo z drevesi?
Debata seveda ni mogla zaobiti trenutno najbolj »vroče« tematike, to je posek starega kostanja in drugih dreves v okolici Drame. Kulturna ministrica Asta Vrečko je razkrila, da bodo deblo kostanja, ko bo odstranjen, uporabili kot umetniško instalacijo, ki bo ostala v Drami.
Dodala je še, da so to odločitev sprejeli zares stežka in da se bodo še vnaprej vneto zavzemali za ohranitev zelenih površin v mestih.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je po profesiji arhitekt, je dodal, da bodo v sklopu prenove stavbe skupno odstranili 13 dreves, ki jih bodo po opravljenih delih nadomestili s 17 novimi, na mestu, kjer je desetletje stal ikonični divji kostanj, pa se bo našel prostor za novo visokoraslo drevo.
Starejše novice
