Letos mineva 150 let od ustanovitve prve slovenske kreditne zadruge v Ljutomeru in 50 let od ustanovitve Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani.
Razstava z naslovom Kmetijske zadruge ščitijo prebivalstvo na deželi prikazuje zgodovino delovanja zadružništva in njene glavne razvojne faze v Sloveniji, ki so se pojavljale v zadnjih 150 letih.
»Letošnje leto je leto obletnic. 150 let zadružništva, 50 let ponovne ustanovitve Zadružne zveze in prav je, da te častitljive jubileje spoštljivo obeležimo,« je obiskovalce razstave pozdravil Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.
Zadruga so nastale v 19. stoletju z namenom, da bi zagotovile dolgoročno socialno in ekonomsko varnost majhnim kmetom in drugim prebivalcem srednjega stanu, ki sami niso mogli konkurirati veleposestnikom, veleobrtnikom in velikim podjetjem.
Pojav zadrug je deloval torej kot odgovor na liberalni kapitalizem, kjer so se majhni kmetje in obrtniki povezali v zadruge, da so lahko sledili zahtevam kapitalistične ekonomije in obstali na dolgi rok.
Tovarištvo, pomoč socialno šibkim in ustvarjanje dobrih pogojev
»Zadružništvo je resnično brezčasni poslovni model, saj se ravno v času, ko se – upam da – človeška civilizacija sprašuje, kam nas vodi potrošniško naravnana družba, pokaže kot sodoben, trajen, pravičen ter narejen po meri človeka in okolja,« je skupnostni duh zadrug komentiral Florjančič.
Začelo se je s kreditnim zadružništvom, nato pa so sledile še ustanovitve drugih vrst zadrug, kamor sodijo proizvodna, prodajna, konzumna, stanovanjska in podobno. Pred drugo svetovno vojno je bil zadružni sistem eden od vplivnih kapitalskih centrov in pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.
»Vse, kar zadružništvo predstavlja, izhaja iz vrednot, ki so bile včasih zelo pomembne. To so tovarištvo, pomoč socialno šibkim in ustvarjanje dobrih pogojev za čim več ljudi. Mi v mestni občini temu sledimo še danes in imamo celo lep slogan, ki pravi: Živimo skupaj, spoštujmo različnost.
To pomeni, da so v Ljubljani dobrodošli prav vsi, pomembno je le, da imajo dobro energijo in dobro voljo nekaj narediti tudi za druge, da se bomo vsi skupaj v Ljubljani dobro počutili,« se je glasil govor podžupana Dejana Crneka.
Zgodovinska pot in fotografije
Zadružništvo se deli na dve veliki obdobji: Razvojna pot je potekala do druge svetovne vojne, vojna pa je zadružništvo odpravila in šele po dolgih letih se je vrnilo zadružništvo v svojem pravem pomenu besede prostovoljnosti, samoorganiziranja, iskanja skupnih interesov leta 72. S tem so bili tudi ustvarjeni pogoji, da lahko Zadružna zveza začne delovati in izvrševati funkcije, kakršne je imela pred vojno.
Celotna zgodovinska pot je na razstavi orisana s kratkimi besedili in slikovnim gradivom. Razstavo je pripravila Zadružna zveza Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino, na ogled pa bo v atriju Mestne Hiše med 4. in 9. junijem 2022.
