Na Rožniku so pravkar razglasili jubilejnega, tridesetega nagrajenca najboljšega slovenskega romana preteklega leta. Kresnika je prejel roman Ivana pred morjem, izpod peresa Veronike Simoniti. V tridesetletni tradiciji podeljevanja nagrade je Veronika Simoniti četrta ženska pisateljica, ki je prejela laskavi naziv lavreatke.
Roman Ivana pred morjem razgrinja večgeneracijske zgodbe ene družine. Pripovedovalka se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Pripovedovalka opisuje povojno življenje deda, babice in svoje mame, ki je hudo zbolela in bolehala do smrti. Počasi odkriva, da je bila Ivana zelo posebna ženska močnega značaja, izobražena in razgledana. Izvemo tudi, kdo je bil njen skrivni medvojni ljubimec, s katerim obnovi stike in se skupaj z njim druži z ljubljanskimi boemi, umetniki in razumniki. Zakaj je babica gojila neizmerno, že skoraj bolestno skrb in ljubezen do hčerke Pine? Pisma, ki jih vnukinja v kredenci najde po vrnitvi v Pariz, razkrijejo končno resnico in vse niti se povežejo. Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi.
Poleg naziva zmagovalke za najboljši slovenski roman preteklega leta, prejme kresnikova nagrajenka tudi denarno nagrado v višini 5000 €.
Na Kresno noč se že tradicionalno, vsako leto razglasi zmagovalca najboljšega slovenskega romana, izdanega v minulem letu. Nagrado kresnik je ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev na pobudo pisatelja Vlada Žabota. To veliko literarno priznanje, poimenovano po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah. Pozneje je podeljevanje nagrade prevzela časopisna hiša Delo, ki nagrado podeljuje še danes.
Prvi kresnik je bil dodeljen Lojzetu Kovačiču za delo Kristalni čas, nazadnje pa je ta čast pripadla romanu Belo se pere na devetdeset, pisateljice Bronje Žakelj. V celotni zgodovini podeljevanja je najpogosteje, kar štirikrat, nagrado dobil Drago Jančar. Za roman To noč sem jo videl je Jančar prejel kresnika leta 2011, letos pa je roman ovekovečil še naslov nagrade desetletja, saj je bil izbran kot najboljši izmed vseh kresnikovih nagrajencev med letoma 2010 in 2019.
V letošnji peterici finalistov so romani:
- Ivana pred morjem Veronike Simoniti,
- Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik,
- V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja,
- Izvirnik Jiržija Kočice,
- Sonce Petovione Branka Cestnika.
O tem, komu bo zagorel ogenj za roman leta, bo odločala strokovna žirija, ki ji predseduje novinarka Mimi Podkrižnik, poleg nje pa bodo o najboljšem romanu minulega leta odločali še Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Peter Svetina in Alen Albin Širca.
Velika razglasitev bo letos, zaradi varnostnih ukrepov pred širitvijo koronavirusa, omejena in dogodka se bodo lahko udeležili zgolj povabljenci. Za vse, ki podelitve kljub temu ne želite zamuditi, bo na spletni strani časopisa Delo na voljo neposredni prenos dogajanja, z začetkom ob 19.45 uri.
Starejše novice
