Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da največje tveganje ne predstavlja sam azbest, temveč nepravilno ravnanje z njim. Posebej nevarni so lomljenje, vrtanje in odstranjevanje brez zaščitne opreme.
Azbest ostaja ena najnevarnejših snovi za zdravje ljudi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Gre za snov, ki je razvrščena v skupino rakotvornih snovi prve kategorije.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, največje tveganje predstavlja vdihavanje mikroskopsko majhnih azbestnih vlaken, ki so lahka, v zraku lebdijo in so praktično neuničljiva.
Azbest je bil zaradi odpornosti proti vročini, kemikalijam in mehanskim vplivom široko uporabljen v gradbeništvu, prometu in industriji, dokončno pa je bil v Evropski uniji prepovedan leta 2005.
Največja nevarnost pri lomljenju in vrtanju
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da ljudje pogosto podcenjujejo nevarnost azbesta, posebej pri obnovah starejših objektov.
»Mehanska obdelava, kot je na primer lomljenje, rezanje in vrtanje strešnih plošč, sprošča velike količine nevidnih rakotvornih azbestnih vlaken v zrak, ki jih lahko vdihnemo,« navajajo.
Tveganje se po njihovih navedbah še poveča pri suhi obdelavi brez uporabe zaščitne opreme.
Pogosta napaka je tudi odstranjevanje azbesta brez ustrezne osebne zaščite. Za varno delo so po navedbah Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrebne zaščitne obleke s kapuco, gumijaste rokavice in škornji, zaščitna očala ter vsaj zaščitne maske FFP3.
Ob tem opozarjajo, da kirurške ali tekstilne maske ne zagotavljajo ustrezne zaščite.
Nevarno tudi nepravilno odlaganje
Azbestni odpadki sodijo med nevarne odpadke in jih ni dovoljeno mešati z običajnimi gradbenimi odpadki.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da morajo biti azbestni materiali ustrezno zapakirani v neprepustno folijo ali vreče ter oddani na pooblaščena odlagališča.
»Pogosta napaka je transport slabo zaščitenega ali celo razsutega materiala, ob čemer nastajajo velike količine azbestnega prahu, ki ga prisotni vdihavajo,« navajajo.
Posebno pozornost zahtevajo tudi neurja in poškodbe azbestnih kritin po toči ali drugih vremenskih ujmah. Ljudje namreč pogosto sami odstranjujejo poškodovane dele brez zaščite.
»Nikoli ne odstranjujemo azbesta, če nismo usposobljeni in opremljeni za to delo!« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
»Če je material star, ni več nevaren«? Ne drži
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so izpostavili tudi več pogostih mitov o azbestu. Eden najpogostejših je prepričanje, da star azbest ni več nevaren. Kot pojasnjujejo, se materiali s starostjo začnejo razkrajati, s tem pa se poveča možnost sproščanja vlaken.
Prav tako opozarjajo, da ni res, da kratkotrajna izpostavljenost ne predstavlja tveganja.
»Varne meje izpostavljenosti ni,« poudarjajo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dodajajo še, da azbest danes ni problem le v industriji, ampak predvsem v starejših stavbah, kjer so še vedno vgrajene velike količine azbestno-cementnih materialov.
Kaj priporočajo prebivalcem?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prebivalcem priporočajo, da prepoznajo potencialne vire azbesta, se izogibajo posegom brez ustreznega znanja in opreme ter za odstranjevanje poiščejo usposobljene izvajalce.
Občine in druge organizatorje akcij odstranjevanja azbesta pa pozivajo, naj prebivalcem zagotovijo jasna navodila za pravilno ravnanje in zaščito zdravja.
