Ne gre za zanemarjanje, mirijo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Kaj se torej dogaja?
Mimoidoči so opazili, da je del fasade Narodne in univerzitetne knjižnice v središču Ljubljane zaščiten z lovilnimi mrežami.
Kot pojasnjujejo v Narodni in univerzitetni knjižnici, ne gre za estetski poseg ali začetek obnove, temveč za začasen varnostni ukrep, namenjen zaščiti obiskovalcev in mimoidočih, medtem ko potekajo poglobljene strokovne raziskave stanja ene najpomembnejših Plečnikovih stavb.
Na fasadi so namreč že dlje časa opazni učinki staranja materialov, ki se kažejo kot drobna površinska odstopanja kamnitih, opečnih in betonskih elementov.
Konec preteklega leta so zato izvedli nujno intervencijo in odstranili posamezne nestabilne dele.
Ker se postopno propadanje nadaljuje, so na izpostavljenih mestih namestili zaščitne mreže, ki bodo ostale do izvedbe celovite sanacije.
Zahtevna obnova zaradi izvirne Plečnikove zasnove
Narodna in univerzitetna knjižnica je skupaj z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagnala poglobljeno raziskavo stanja Plečnikove fasade, ki bo podlaga za prihodnjo obnovo.
Cilj je zagotoviti, da bo sanacija izvedena strokovno, dolgoročno vzdržno in skladno s strogimi kriteriji Unesca, saj je Plečnikova arhitektura v Ljubljani vpisana na seznam svetovne dediščine.
Posebnost fasade knjižnice je kombinacija naravnega kamna, opeke in betonskih prefabrikatov, kar je bila za čas nastanka izjemno inovativna, a danes konservatorsko zelo zahtevna rešitev.
Propadanje betonskih elementov je ponekod že napredovalo, dodatno težavo pa predstavlja tudi pomanjkanje izvornih načrtov in podatkov o konstrukciji stavbe.
Analize materialov in razvoj novih rešitev
Strokovnjaki trenutno analizirajo sestavo fasadnih materialov, zlasti korozijo armature v betonskih prefabrikatih, ter razvijajo prilagojene rešitve za sanacijo.
Med njimi so posebne sanacijske malte za zapolnjevanje manjših poškodb, tehnologije za rekonstrukcijo močno poškodovanih betonskih strešnikov ter postopki za zaščito in utrjevanje površin. Potekajo tudi analize opeke, fugirnih malt in preskušanja različnih konservatorsko-restavratorskih zaščitnih materialov.
Eden ključnih izzivov je razvoj neporušnih in konservatorsko sprejemljivih postopkov, s katerimi bi lahko pri manj poškodovanih elementih upočasnili začetne faze korozije in tako ohranili čim več izvirnih Plečnikovih delov.
