Na družbenih omrežjih je vse več pritožb Ljubljančanov, da hrane in pijače v prestolnici skoraj ni več mogoče naročiti v slovenščini, ker je natakarji in dostavljavci ne razumejo in ne govorijo.
Na trgu Evropske unije, kamor spada tudi Slovenija, vlada veliko pomanjkanje delovne sile, posebej kritično pa je v turizmu in gostinstvu.
Vse več podjetij se zato odloča za sistematično uvažanje tujih delavcev.
Naročilo možno le v angleščini?
V zadnjem času se na družbenih omrežjih pojavljajo zgodbe Ljubljančanov, ki so naleteli na situacije, kjer je bilo naročanje hrane ali storitev možno le v angleščini.
Tak primer je nedavna izkušnja v piceriji v centru mesta, kjer so bili vsi zaposleni tujci in niso obvladali niti osnov slovenskega jezika.
Enako se je zgodilo pri dostavi hrane, kjer dostavljalec ni razumel niti osnovnih besed v slovenščini, še več, razumel ni niti angleščine, tako da je bila komunikacija praktično nemogoča.
Jezikovna bariera je tisto, kar slovenske potrošnike in uporabnike različnih storitev vse bolj moti.
Na forumu Reddit se je tako pojavila objava, ki poziva vse, ki v lokalih, restavracijah in drugod pridejo v stik z delavcem, ki ne zna slovensko, da podjetje prijavijo tržnemu inšpektoratu.
Pritožba na forumu ni osamljen primer.
Primer iz Maximarketa
Nedavno je po družbenih omrežjih zaokrožila tudi objava Ljubljančana, ki je bil v toploteki v ljubljanskem Maximarketu postrežen v angleščini, zaposleni pa ni razumel nobene slovenske besede.
To ga je tako razburilo, da je na veleblagovnico naslovil pritožbo.
Izvedel je, da zaposlenemu ni bilo treba predložiti potrdila o znanju slovenščine.
Zakon jasno določa jezikovno pravico
Zakon o javni rabi slovenščine določa, da morajo biti storitve, namenjene potrošnikom, na voljo v slovenskem jeziku.
Tržni inšpektorat lahko za neupoštevanje tega zakona podjetjem naloži globe od 3000 do 40.000 evrov, odgovornim osebam pa od 1200 do 4000 evrov.
Trg dela in pomanjkanje kadra
Gostinstvo v Ljubljani se sooča s pomanjkanjem delovne sile, še posebej v turizmu.
Posledično podjetja zaposlujejo tuje delavce, predvsem iz Azije (Nepal, Filipini, Indija, Bangladeš, Šrilanka), ki pogosto ne obvladajo slovenskega jezika ob začetku zaposlitve.
Nekateri delavci se jezik osnove naučijo v nekaj mesecih, kar kaže, da je vključevanje v slovensko okolje možno, a zahteva čas in disciplino.
Turizem kot dejavnik
Center Ljubljane je močno turistično območje, kjer angleščina prevladuje.
Mnogi lokali se prilagajajo potrebam tujih obiskovalcev, medtem ko domačini zaradi cen ali turističnega vzdušja raje obiščejo druge dele mesta. Tudi to ustvarja občutek, da je slovenščina v gostinstvu v prestolnici vse manj prisotna.
